Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
»Rad imam mesta in sovražim, če jih kdo napada«, črkarska pravda za “popoln in razumen črkopis”, Koroški bančnik v Mariboru, politična spletka preprečila cesarjevo župansko potrditev
Od leta 1831 do 1833 je na Slovenskem potekala abecedna vojna, imenovana tudi črkarska ali abecedna pravda. To je bila jezikovna ali kulturno-literarna polemika med zagovorniki in nasprotniki metelčice, nove pisave, s katero je jezikoslovec Metelko skušal nadomestiti do tedaj veljavno bohoričico. Najbolj je stališče, da je nova pisava potrebna, zagovarjal Jernej Kopitar. Zahteval je “popoln in razumen črkopis”, ki bi dvajsetim črkam latinice dodal devet novih. Metelko je tako leta 1825 latinici dodal cirilske črke. Metelčici so se uprli številni jezikoslovci, predvsem zaradi črkopisno-estetskih razlogov. Prešeren je v sonetu o kaši “Zdraharska pravda” novo pisavo ocenil za nepotrebno formalno novost, ki vsebinsko ničesar ne spreminja. Leta 1833 je v črkarsko pravdo odločno posegel tudi Matija Čop. Še istega leta je bila metelčica v šolah prepovedana in črkarska pravda je bila končana.
22. avgusta 1844 se je pri Svetem Štefanu pri Vovbrah na današnjem avstrijskem Koroškem rodil odvetnik in narodni buditelj Jernej Glančnik, ki velja za začetnika slovenskega bančništva v Mariboru. Po gimnaziji v Celovcu in pravni akademiji v Zagrebu je leta 1871 promoviral na graški univerzi in šest let pozneje odprl odvetniško pisarno v Mariboru. Z njegovim prizadevanjem je bila leta 1882 ustanovljena Mariborska hranilnica in posojilnica, najuspešnejši slovenski denarni zavod na Štajerskem, ki ga je Glančnik uspešno vodil vse do svoje smrti leta 1905. Prav tako je sodeloval pri graditvi Narodnega doma v Mariboru, bil je tudi predsednik Slovenskega političnega društva, Katoliškega tiskovnega društva in Mariborske čitalnice.
Leta 1910 je Ivan Hribar v posebnem razglasu ljubljanskim meščanom oznanil, da cesar ni potrdil njegove šeste soglasne izvolitve za ljubljanskega župana. S tem se je končala njegova izjemno uspešna dolgoletna županska kariera. Začel jo je 7. maja 1896 in v tem času kranjsko Ljubljano iz »velike vasi« preobrazil v sodobno srednjeevropsko mesto. Cesarjev »ne« ponovni Hribarjevi izvolitvi za župana je povezan s klasično politično spletko. Vseslovenska ljudska stranka je sprožila tudi preiskavo o njegovem finančnem poslovanju. Preiskovalci so v več kakor tristo straneh dolgem poročilu ugotovili, da v štirinajstih letih Hribarjevega županovanja ni bil vknjižen le en znesek, in to ena krona in 55 vinarjev.
Novinar Ivo Štandeker je vrsto let pisal za tednik Mladina. Veljal je za izjemno ustvarjalnega, saj je uvajal nove novinarske žanre, v Mladino pa je vpeljal strip, z njim tudi znamenito Diarejo. Bil je avtor številnih intervjujev in reportaž, med vojno v Sloveniji pa je poročal z bojišč. 16. junija 1992 je za posledicami ran umrl v obleganem Sarajevu. Hudo ranjenega so želeli prepeljati v bolnišnico na Koševu, a so jih na eni izmed srbskih barikad v naselju Mojmilo ustavili in vrnili nazaj. Samo en vojak ga je bil po pripovedovanju novinarke Newsweeka Jane Schneider pripravljen prepeljati do bolnišnice na Palah, a je bilo pet ur za ranjenega Iva preveč. Z vojnim poročevalstvom se je prvič srečal dobesedno na domačem pragu (doma je bil z Rance pri Pesnici), in sicer v spopadu pri bližnjem Štrihovcu. Reportaža o tem je leta 1997 izšla prevedena v angleščino, v antologijo slovenske povojne literature pa jo je uvrstil Aleš Debeljak. O svojem sinu je leta 2001 spregovorila mama Rozika Štandeker. *Posnetek . V spomin nanj so pred desetletjem v Sarajevskem naselju Dobrinja odkrili spominsko ploščo, na kateri je vklesan stavek iz Štandekerjevega zadnjega poročila: »Rad imam mesta in sovražim, če jih kdo napada«. Novinar Ivo Štandeker se je rodil pred 60 leti v Mariboru.
6259 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
»Rad imam mesta in sovražim, če jih kdo napada«, črkarska pravda za “popoln in razumen črkopis”, Koroški bančnik v Mariboru, politična spletka preprečila cesarjevo župansko potrditev
Od leta 1831 do 1833 je na Slovenskem potekala abecedna vojna, imenovana tudi črkarska ali abecedna pravda. To je bila jezikovna ali kulturno-literarna polemika med zagovorniki in nasprotniki metelčice, nove pisave, s katero je jezikoslovec Metelko skušal nadomestiti do tedaj veljavno bohoričico. Najbolj je stališče, da je nova pisava potrebna, zagovarjal Jernej Kopitar. Zahteval je “popoln in razumen črkopis”, ki bi dvajsetim črkam latinice dodal devet novih. Metelko je tako leta 1825 latinici dodal cirilske črke. Metelčici so se uprli številni jezikoslovci, predvsem zaradi črkopisno-estetskih razlogov. Prešeren je v sonetu o kaši “Zdraharska pravda” novo pisavo ocenil za nepotrebno formalno novost, ki vsebinsko ničesar ne spreminja. Leta 1833 je v črkarsko pravdo odločno posegel tudi Matija Čop. Še istega leta je bila metelčica v šolah prepovedana in črkarska pravda je bila končana.
22. avgusta 1844 se je pri Svetem Štefanu pri Vovbrah na današnjem avstrijskem Koroškem rodil odvetnik in narodni buditelj Jernej Glančnik, ki velja za začetnika slovenskega bančništva v Mariboru. Po gimnaziji v Celovcu in pravni akademiji v Zagrebu je leta 1871 promoviral na graški univerzi in šest let pozneje odprl odvetniško pisarno v Mariboru. Z njegovim prizadevanjem je bila leta 1882 ustanovljena Mariborska hranilnica in posojilnica, najuspešnejši slovenski denarni zavod na Štajerskem, ki ga je Glančnik uspešno vodil vse do svoje smrti leta 1905. Prav tako je sodeloval pri graditvi Narodnega doma v Mariboru, bil je tudi predsednik Slovenskega političnega društva, Katoliškega tiskovnega društva in Mariborske čitalnice.
Leta 1910 je Ivan Hribar v posebnem razglasu ljubljanskim meščanom oznanil, da cesar ni potrdil njegove šeste soglasne izvolitve za ljubljanskega župana. S tem se je končala njegova izjemno uspešna dolgoletna županska kariera. Začel jo je 7. maja 1896 in v tem času kranjsko Ljubljano iz »velike vasi« preobrazil v sodobno srednjeevropsko mesto. Cesarjev »ne« ponovni Hribarjevi izvolitvi za župana je povezan s klasično politično spletko. Vseslovenska ljudska stranka je sprožila tudi preiskavo o njegovem finančnem poslovanju. Preiskovalci so v več kakor tristo straneh dolgem poročilu ugotovili, da v štirinajstih letih Hribarjevega županovanja ni bil vknjižen le en znesek, in to ena krona in 55 vinarjev.
Novinar Ivo Štandeker je vrsto let pisal za tednik Mladina. Veljal je za izjemno ustvarjalnega, saj je uvajal nove novinarske žanre, v Mladino pa je vpeljal strip, z njim tudi znamenito Diarejo. Bil je avtor številnih intervjujev in reportaž, med vojno v Sloveniji pa je poročal z bojišč. 16. junija 1992 je za posledicami ran umrl v obleganem Sarajevu. Hudo ranjenega so želeli prepeljati v bolnišnico na Koševu, a so jih na eni izmed srbskih barikad v naselju Mojmilo ustavili in vrnili nazaj. Samo en vojak ga je bil po pripovedovanju novinarke Newsweeka Jane Schneider pripravljen prepeljati do bolnišnice na Palah, a je bilo pet ur za ranjenega Iva preveč. Z vojnim poročevalstvom se je prvič srečal dobesedno na domačem pragu (doma je bil z Rance pri Pesnici), in sicer v spopadu pri bližnjem Štrihovcu. Reportaža o tem je leta 1997 izšla prevedena v angleščino, v antologijo slovenske povojne literature pa jo je uvrstil Aleš Debeljak. O svojem sinu je leta 2001 spregovorila mama Rozika Štandeker. *Posnetek . V spomin nanj so pred desetletjem v Sarajevskem naselju Dobrinja odkrili spominsko ploščo, na kateri je vklesan stavek iz Štandekerjevega zadnjega poročila: »Rad imam mesta in sovražim, če jih kdo napada«. Novinar Ivo Štandeker se je rodil pred 60 leti v Mariboru.
Jože Krivec - literatov pot od Haloz do Argentine Dr. Bogo Grafenauer, zgodovinar bogatega znanstvenega opusa Politični konsenz študentov – a le za kratek čas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Saša Šantel, začetnik novejše slovenske grafike Vesna, mesečnik liberalnih dijakov in visokošolcev Elfie Mayerhofer - iz Maribora k filmu in na svetovne glasbene odre *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Začetki delovnopravne zakonodaje pri nas Engelbert Besednjak je za narodnostne in gospodarske pravice manjšine posredoval pri diktatorju Po Mariji Bernetič je poimenovan park v tržaški občini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Hugo Wolf, eden največjih skladateljev romantičnega samospeva Anton Žnideršič, inovator v čebelarstvu Jože Bernik, eden pobudnikov Svetovnega slovenskega kongresa *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Štiri tisoč predstav gledališke igralke Berte Ukmar s Krasa Flavtist in skladatelj Fedja Rupel Denarni zavod Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Vajkard Auersperg - od diplomata v Haagu do izgnanca na Kranjskem “Dalje kot sončni žarki spremlja ljubezen ljudstva Franca Jožefa in Elizabeto!” Alojzij Repič, nestor slovenskih kiparjev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ferdinand Seidl: "Kamniške ali Savinjske Alpe, njih zgradba in njih lice" Katoliški duhovnik Izidor Završnik je po lastni volji umrl namesto sojetnika Streli na demonstrante v Škednju pri Trstu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Oblast s sankcijami zoper kritike Jože Kerenčič, zaradi kmečkega vprašanja v nasprotju s Komunistično partijo Jože Pučnik - disident, ki je za demokratične ideje žrtvoval tudi osebno svobodo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mednarodni praznik žena Ko je italijansko osebno ime postalo obvezno Pijača neke mladosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Grafenauer - častni član Mednarodnega društva za raziskovanje ljudskega pripovedništva Slikar, književnik in alpinist Edo Deržaj Gvido Vesel - ubežnik pred fašizmom razvijal pridelavo sadja
Josip Stritar, ustvarjalec, ki je posegel v vse slovstvene vrste, zvrsti in oblike Ivanka Anžič Klemenčič - prva slovenska poklicna časnikarka Agronom Miran Marušič, zaslužen za strokovni dvig primorskega vinarstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Krško dobilo mestne pravice Jože Grdina in njegova knjigarna v Clevelandu Berta Ambrož na Evroviziji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Josip Jurčič in nove pripovedne oblike v slovenskem slovstvu Josip Sernec - politični voditelj Štajerskih Slovencev ob koncu 19. stoletja Janez Strnad - pisec učbenikov mlade navduševal za fiziko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Angelik Hribar, skladatelj sočnih, živahnih in ljudsko obarvanih del Dramatik Jožef Krajnc o izkoriščanju in sočutju do trpečih 3. marca 1929 se je v Mariboru ohladilo na minus 17,7 stopinje Celzija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Joža Lavrenčič, literat, potisnjen v bedo in pozabo Janez Rohaček - nekoliko zadržan komik in izrazit govorni interpret Arheologinja Vera Kolšek in rimska nekropola v Šempetru pri Celju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kmetovalec – list kmetijske družbe Franjo Perič, od preporodovca do ekonomista Majda Potokar – ena naših najpomembnejših igralk povojnega časa *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janko Premrl Vojko, zgled primorskega upornika proti fašizmu Kaznovan poskus sodelovanja z britansko obveščevalno službo Prvo tekmovanje za pohorsko Zlato lisico *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.* Dunajska razstava Kluba slovenskih umetnikov »Sava« Lidija Osterc in ilustracije za otroke Zadnja ustava Socialistične republike Slovenije
Albin Vilhar, klasični filolog in prevajalec v Beogradu Aleksander Bajt - oblikovalec slovenske ekonomske misli Kurenti prvič množično na ptujskih ulicah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
John Jerič, slovenski publicist in urednik v Združenih državah Viktor Avbelj - od borca za pravico do tožilca v montiranem političnem procesu Stanko Uršič in teorija množic pri pouku matematike *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov