Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
»Rad imam mesta in sovražim, če jih kdo napada«, črkarska pravda za “popoln in razumen črkopis”, Koroški bančnik v Mariboru, politična spletka preprečila cesarjevo župansko potrditev
Od leta 1831 do 1833 je na Slovenskem potekala abecedna vojna, imenovana tudi črkarska ali abecedna pravda. To je bila jezikovna ali kulturno-literarna polemika med zagovorniki in nasprotniki metelčice, nove pisave, s katero je jezikoslovec Metelko skušal nadomestiti do tedaj veljavno bohoričico. Najbolj je stališče, da je nova pisava potrebna, zagovarjal Jernej Kopitar. Zahteval je “popoln in razumen črkopis”, ki bi dvajsetim črkam latinice dodal devet novih. Metelko je tako leta 1825 latinici dodal cirilske črke. Metelčici so se uprli številni jezikoslovci, predvsem zaradi črkopisno-estetskih razlogov. Prešeren je v sonetu o kaši “Zdraharska pravda” novo pisavo ocenil za nepotrebno formalno novost, ki vsebinsko ničesar ne spreminja. Leta 1833 je v črkarsko pravdo odločno posegel tudi Matija Čop. Še istega leta je bila metelčica v šolah prepovedana in črkarska pravda je bila končana.
22. avgusta 1844 se je pri Svetem Štefanu pri Vovbrah na današnjem avstrijskem Koroškem rodil odvetnik in narodni buditelj Jernej Glančnik, ki velja za začetnika slovenskega bančništva v Mariboru. Po gimnaziji v Celovcu in pravni akademiji v Zagrebu je leta 1871 promoviral na graški univerzi in šest let pozneje odprl odvetniško pisarno v Mariboru. Z njegovim prizadevanjem je bila leta 1882 ustanovljena Mariborska hranilnica in posojilnica, najuspešnejši slovenski denarni zavod na Štajerskem, ki ga je Glančnik uspešno vodil vse do svoje smrti leta 1905. Prav tako je sodeloval pri graditvi Narodnega doma v Mariboru, bil je tudi predsednik Slovenskega političnega društva, Katoliškega tiskovnega društva in Mariborske čitalnice.
Leta 1910 je Ivan Hribar v posebnem razglasu ljubljanskim meščanom oznanil, da cesar ni potrdil njegove šeste soglasne izvolitve za ljubljanskega župana. S tem se je končala njegova izjemno uspešna dolgoletna županska kariera. Začel jo je 7. maja 1896 in v tem času kranjsko Ljubljano iz »velike vasi« preobrazil v sodobno srednjeevropsko mesto. Cesarjev »ne« ponovni Hribarjevi izvolitvi za župana je povezan s klasično politično spletko. Vseslovenska ljudska stranka je sprožila tudi preiskavo o njegovem finančnem poslovanju. Preiskovalci so v več kakor tristo straneh dolgem poročilu ugotovili, da v štirinajstih letih Hribarjevega županovanja ni bil vknjižen le en znesek, in to ena krona in 55 vinarjev.
Novinar Ivo Štandeker je vrsto let pisal za tednik Mladina. Veljal je za izjemno ustvarjalnega, saj je uvajal nove novinarske žanre, v Mladino pa je vpeljal strip, z njim tudi znamenito Diarejo. Bil je avtor številnih intervjujev in reportaž, med vojno v Sloveniji pa je poročal z bojišč. 16. junija 1992 je za posledicami ran umrl v obleganem Sarajevu. Hudo ranjenega so želeli prepeljati v bolnišnico na Koševu, a so jih na eni izmed srbskih barikad v naselju Mojmilo ustavili in vrnili nazaj. Samo en vojak ga je bil po pripovedovanju novinarke Newsweeka Jane Schneider pripravljen prepeljati do bolnišnice na Palah, a je bilo pet ur za ranjenega Iva preveč. Z vojnim poročevalstvom se je prvič srečal dobesedno na domačem pragu (doma je bil z Rance pri Pesnici), in sicer v spopadu pri bližnjem Štrihovcu. Reportaža o tem je leta 1997 izšla prevedena v angleščino, v antologijo slovenske povojne literature pa jo je uvrstil Aleš Debeljak. O svojem sinu je leta 2001 spregovorila mama Rozika Štandeker. *Posnetek . V spomin nanj so pred desetletjem v Sarajevskem naselju Dobrinja odkrili spominsko ploščo, na kateri je vklesan stavek iz Štandekerjevega zadnjega poročila: »Rad imam mesta in sovražim, če jih kdo napada«. Novinar Ivo Štandeker se je rodil pred 60 leti v Mariboru.
6259 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
»Rad imam mesta in sovražim, če jih kdo napada«, črkarska pravda za “popoln in razumen črkopis”, Koroški bančnik v Mariboru, politična spletka preprečila cesarjevo župansko potrditev
Od leta 1831 do 1833 je na Slovenskem potekala abecedna vojna, imenovana tudi črkarska ali abecedna pravda. To je bila jezikovna ali kulturno-literarna polemika med zagovorniki in nasprotniki metelčice, nove pisave, s katero je jezikoslovec Metelko skušal nadomestiti do tedaj veljavno bohoričico. Najbolj je stališče, da je nova pisava potrebna, zagovarjal Jernej Kopitar. Zahteval je “popoln in razumen črkopis”, ki bi dvajsetim črkam latinice dodal devet novih. Metelko je tako leta 1825 latinici dodal cirilske črke. Metelčici so se uprli številni jezikoslovci, predvsem zaradi črkopisno-estetskih razlogov. Prešeren je v sonetu o kaši “Zdraharska pravda” novo pisavo ocenil za nepotrebno formalno novost, ki vsebinsko ničesar ne spreminja. Leta 1833 je v črkarsko pravdo odločno posegel tudi Matija Čop. Še istega leta je bila metelčica v šolah prepovedana in črkarska pravda je bila končana.
22. avgusta 1844 se je pri Svetem Štefanu pri Vovbrah na današnjem avstrijskem Koroškem rodil odvetnik in narodni buditelj Jernej Glančnik, ki velja za začetnika slovenskega bančništva v Mariboru. Po gimnaziji v Celovcu in pravni akademiji v Zagrebu je leta 1871 promoviral na graški univerzi in šest let pozneje odprl odvetniško pisarno v Mariboru. Z njegovim prizadevanjem je bila leta 1882 ustanovljena Mariborska hranilnica in posojilnica, najuspešnejši slovenski denarni zavod na Štajerskem, ki ga je Glančnik uspešno vodil vse do svoje smrti leta 1905. Prav tako je sodeloval pri graditvi Narodnega doma v Mariboru, bil je tudi predsednik Slovenskega političnega društva, Katoliškega tiskovnega društva in Mariborske čitalnice.
Leta 1910 je Ivan Hribar v posebnem razglasu ljubljanskim meščanom oznanil, da cesar ni potrdil njegove šeste soglasne izvolitve za ljubljanskega župana. S tem se je končala njegova izjemno uspešna dolgoletna županska kariera. Začel jo je 7. maja 1896 in v tem času kranjsko Ljubljano iz »velike vasi« preobrazil v sodobno srednjeevropsko mesto. Cesarjev »ne« ponovni Hribarjevi izvolitvi za župana je povezan s klasično politično spletko. Vseslovenska ljudska stranka je sprožila tudi preiskavo o njegovem finančnem poslovanju. Preiskovalci so v več kakor tristo straneh dolgem poročilu ugotovili, da v štirinajstih letih Hribarjevega županovanja ni bil vknjižen le en znesek, in to ena krona in 55 vinarjev.
Novinar Ivo Štandeker je vrsto let pisal za tednik Mladina. Veljal je za izjemno ustvarjalnega, saj je uvajal nove novinarske žanre, v Mladino pa je vpeljal strip, z njim tudi znamenito Diarejo. Bil je avtor številnih intervjujev in reportaž, med vojno v Sloveniji pa je poročal z bojišč. 16. junija 1992 je za posledicami ran umrl v obleganem Sarajevu. Hudo ranjenega so želeli prepeljati v bolnišnico na Koševu, a so jih na eni izmed srbskih barikad v naselju Mojmilo ustavili in vrnili nazaj. Samo en vojak ga je bil po pripovedovanju novinarke Newsweeka Jane Schneider pripravljen prepeljati do bolnišnice na Palah, a je bilo pet ur za ranjenega Iva preveč. Z vojnim poročevalstvom se je prvič srečal dobesedno na domačem pragu (doma je bil z Rance pri Pesnici), in sicer v spopadu pri bližnjem Štrihovcu. Reportaža o tem je leta 1997 izšla prevedena v angleščino, v antologijo slovenske povojne literature pa jo je uvrstil Aleš Debeljak. O svojem sinu je leta 2001 spregovorila mama Rozika Štandeker. *Posnetek . V spomin nanj so pred desetletjem v Sarajevskem naselju Dobrinja odkrili spominsko ploščo, na kateri je vklesan stavek iz Štandekerjevega zadnjega poročila: »Rad imam mesta in sovražim, če jih kdo napada«. Novinar Ivo Štandeker se je rodil pred 60 leti v Mariboru.
Podobar in učitelj Začetek študijskega procesa na novoustanovljeni Ljubljanski univerzi Kmet in politik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pisateljica o ženskem vprašanju Slikarka in ustvarjalka lutk Za uveljavljanje naših ilustriranih knjig za otroke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zgodovinar v razmejitveni komisiji Skrivni sestanek na Nanosu Od kod je prišlo sidro, ki je zdaj v ljubljanskem parku Zvezda? *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zakon o zemljiški odvezi “Slovenske pesmi kranjskiga naroda” Pomembno igralsko ime na Tržaškem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Potrjena ustanovitev ljubljanske škofije Drugi slovenski tabor v Žalcu Ljubljana za dobrega pol stoletja dobila tramvaj *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Bitka pri mrzli reki« Prvo slovensko športno društvo v Mariboru Violinist, pedagog in mentor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
O glavnem mestu Slovenije Prvi poveljnik vojne mornarice Države Slovencev, Hrvatov in Srbov Spominska plošča na rojstni hiši generala Rudolfa Maistra *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Nobelovec iz Ljubljane Časopis Amerikanski Slovenec Igralčev občutek za ljudskost *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Prostovoljec na balkanskih bojiščih Sloveča ljubljanska trgovska šola Strokovnjak za kibernetiko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Začetki homeopatije na Slovenskem Dobili smo radio Pesnik proti unitarizaciji šolstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pisatelj in zapornik Katoliški duhovnik pomaga partizanom Prva orglarka v cerkvi svetega Petra v Rimu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Borec za pravice manjšin Cerkveni skladatelj in zapornik Slovenski minister v dunajski vladi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mladinski pripovednik in svet živali Etnograf in »Narodopisje Slovencev« Bogojinska deklaracija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kulturni posrednik med Slovenci in Madžari Skladatelj in vzgojitelj mladih pevk in pevcev Predavatelj stare hebrejščine in svetopisemskih ved *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Basist ljubljanske opere Škofja Loka dobila muzej Eden izmed pionirjev med našimi džezovskimi pianisti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Red Marije Terezije in baronski naslov za slovenskega častnika Izumitelj fotografije na steklo Skladatelj in zaslužni profesor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Mojzes, ki hoče s Slovenci na desni breg Mure« Načrtovalec elektroenergetskega omrežja Partizanski boj na Koroškem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenščina in Sveto pismo 0rganizator tržaške konstruktivistične skupine Roman Črni dnevi in beli dan ter film Ples v dežju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dunajski diplomat iz Vipave služboval v Moskvi Odpor do fašizma v motiviki likovnih del Sveta maša – uvod v začetek partizanske šole na Pohorju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov