Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Pošasten krvni davek v prvih mesecih svetovnega spopada, cesarjev diplomat v Moskvi, most, ki je spremenil podobo Maribora, zakon o agrarni reformi

Zgodovinar in diplomat Žiga Herberstein se je po šolanju v domačem kraju, v Krki na Koroškem in na Dunaju najprej posvetil vojaškemu poklicu. Udeležil se je vojn proti Ogrom in Benečanom. Od leta 1514 je v službi Maksimilijana I., Karla V. in Ferdinanda I. uspešno opravljal zahtevne diplomatske misije v nekaterih evropskih državah in v Rusiji. O svojih potovanjih po Rusiji je napisal knjigo, eno prvih del v Zahodni Evropi o razmerah v Rusiji in o njeni zgodovini. Za Herbersteinovo delovanje so značilne nekatere humanistične poteze, njegove izjave o Slovencih pa so spodbudno delovale na narodno zavest slovenskih protestantov, začetnikov slovenske književnosti. Žiga Herberstein, rodil se je leta 1486 v Vipavi, sodi med naše najpomembnejše osebnosti tistega obdobja.

Leta 1913 je nadvojvoda Friedrich v Mariboru odprl novi most čez Dravo – zdajšnji stari mariborski most, ki povezuje Trg revolucije in Glavni trg. Most je stal 2 milijona in 200 tisoč kron. V celoti ga je financiralo mesto Maribor. Potrebe po novem mostu so se pokazale, potem ko je huda povodenj leta 1903 uničila Studenško brv. Še to: temelje novega mostu so zabetonirali leta 1910, graditev pa je trajala tri leta. Most so projektanti dimenzionirali in prilagodili teži najtežjih topov, ki jih je takràt premogla avstro-ogrska armada. Za kamniti del mostu so porabili kar 300 vagonov cementa.

Slovenski vojaki, ki so služili v polkih avstro-ogrske armade, vključenih v njen tretji korpus, so v prvem letu vojne po večini odšli na vzhodno bojišče, proti Rusiji. Med 18. in 23. avgustom 1914 so sodelovali v spopadih v Galiciji, v katerih so bili na območju med rekama Vislo in Dnjestrom hudi boji med avstro-ogrskimi in ruskimi enotami. V spopadu pri Majdan Golgorskem 26. avgusta 1914 je imela avstro-ogrska vojska velike izgube. Kranjski 17. pešpolk je tedaj izgubil polovico borcev. Največ Slovencev je v Galiciji padlo v prvih mesecih vojne. Vojak Ivan Matičič je slikovito opisal svojo izkušnjo z vzhodne fronte: »Naše čete so šle naprej kot teleta v klavnico, brez glave, brez vodstva … take vojne si nismo predstavljali …« Maja 2018 so v Gorlicah na Poljskem in na vojaškem pokopališču Ličakiv v Lvovu v Ukrajini odkrili spomenika Slovencem, padlim med prvo svetovno vojno. Slovenija je z njima počastila spomin na več kot 10.000 Slovencev, ki so izgubili življenje v krvavih bitkah prve svetovne vojne na tem delu vzhodne fronte. Spomenika je zasnoval oblikovalec Janez Suhadolc in sta ročno delo slovenskih kamnosekov; izklesali so ju iz pohorskega tonalita iz Oplotnice.

Začasna narodna skupščina Demokratične federativne Jugoslavije je na današnji dan leta 1945 sprejela Zakon o agrarni reformi in kolonizaciji, kar je bilo povezano tudi s skorajšnjimi volitvami. V Istri so odpravili kolonat, na Štajerskem pa viničarstvo.