Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Pošasten krvni davek v prvih mesecih svetovnega spopada, cesarjev diplomat v Moskvi, most, ki je spremenil podobo Maribora, zakon o agrarni reformi
Zgodovinar in diplomat Žiga Herberstein se je po šolanju v domačem kraju, v Krki na Koroškem in na Dunaju najprej posvetil vojaškemu poklicu. Udeležil se je vojn proti Ogrom in Benečanom. Od leta 1514 je v službi Maksimilijana I., Karla V. in Ferdinanda I. uspešno opravljal zahtevne diplomatske misije v nekaterih evropskih državah in v Rusiji. O svojih potovanjih po Rusiji je napisal knjigo, eno prvih del v Zahodni Evropi o razmerah v Rusiji in o njeni zgodovini. Za Herbersteinovo delovanje so značilne nekatere humanistične poteze, njegove izjave o Slovencih pa so spodbudno delovale na narodno zavest slovenskih protestantov, začetnikov slovenske književnosti. Žiga Herberstein, rodil se je leta 1486 v Vipavi, sodi med naše najpomembnejše osebnosti tistega obdobja.
Leta 1913 je nadvojvoda Friedrich v Mariboru odprl novi most čez Dravo – zdajšnji stari mariborski most, ki povezuje Trg revolucije in Glavni trg. Most je stal 2 milijona in 200 tisoč kron. V celoti ga je financiralo mesto Maribor. Potrebe po novem mostu so se pokazale, potem ko je huda povodenj leta 1903 uničila Studenško brv. Še to: temelje novega mostu so zabetonirali leta 1910, graditev pa je trajala tri leta. Most so projektanti dimenzionirali in prilagodili teži najtežjih topov, ki jih je takràt premogla avstro-ogrska armada. Za kamniti del mostu so porabili kar 300 vagonov cementa.
Slovenski vojaki, ki so služili v polkih avstro-ogrske armade, vključenih v njen tretji korpus, so v prvem letu vojne po večini odšli na vzhodno bojišče, proti Rusiji. Med 18. in 23. avgustom 1914 so sodelovali v spopadih v Galiciji, v katerih so bili na območju med rekama Vislo in Dnjestrom hudi boji med avstro-ogrskimi in ruskimi enotami. V spopadu pri Majdan Golgorskem 26. avgusta 1914 je imela avstro-ogrska vojska velike izgube. Kranjski 17. pešpolk je tedaj izgubil polovico borcev. Največ Slovencev je v Galiciji padlo v prvih mesecih vojne. Vojak Ivan Matičič je slikovito opisal svojo izkušnjo z vzhodne fronte: »Naše čete so šle naprej kot teleta v klavnico, brez glave, brez vodstva … take vojne si nismo predstavljali …« Maja 2018 so v Gorlicah na Poljskem in na vojaškem pokopališču Ličakiv v Lvovu v Ukrajini odkrili spomenika Slovencem, padlim med prvo svetovno vojno. Slovenija je z njima počastila spomin na več kot 10.000 Slovencev, ki so izgubili življenje v krvavih bitkah prve svetovne vojne na tem delu vzhodne fronte. Spomenika je zasnoval oblikovalec Janez Suhadolc in sta ročno delo slovenskih kamnosekov; izklesali so ju iz pohorskega tonalita iz Oplotnice.
Začasna narodna skupščina Demokratične federativne Jugoslavije je na današnji dan leta 1945 sprejela Zakon o agrarni reformi in kolonizaciji, kar je bilo povezano tudi s skorajšnjimi volitvami. V Istri so odpravili kolonat, na Štajerskem pa viničarstvo.
6259 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Pošasten krvni davek v prvih mesecih svetovnega spopada, cesarjev diplomat v Moskvi, most, ki je spremenil podobo Maribora, zakon o agrarni reformi
Zgodovinar in diplomat Žiga Herberstein se je po šolanju v domačem kraju, v Krki na Koroškem in na Dunaju najprej posvetil vojaškemu poklicu. Udeležil se je vojn proti Ogrom in Benečanom. Od leta 1514 je v službi Maksimilijana I., Karla V. in Ferdinanda I. uspešno opravljal zahtevne diplomatske misije v nekaterih evropskih državah in v Rusiji. O svojih potovanjih po Rusiji je napisal knjigo, eno prvih del v Zahodni Evropi o razmerah v Rusiji in o njeni zgodovini. Za Herbersteinovo delovanje so značilne nekatere humanistične poteze, njegove izjave o Slovencih pa so spodbudno delovale na narodno zavest slovenskih protestantov, začetnikov slovenske književnosti. Žiga Herberstein, rodil se je leta 1486 v Vipavi, sodi med naše najpomembnejše osebnosti tistega obdobja.
Leta 1913 je nadvojvoda Friedrich v Mariboru odprl novi most čez Dravo – zdajšnji stari mariborski most, ki povezuje Trg revolucije in Glavni trg. Most je stal 2 milijona in 200 tisoč kron. V celoti ga je financiralo mesto Maribor. Potrebe po novem mostu so se pokazale, potem ko je huda povodenj leta 1903 uničila Studenško brv. Še to: temelje novega mostu so zabetonirali leta 1910, graditev pa je trajala tri leta. Most so projektanti dimenzionirali in prilagodili teži najtežjih topov, ki jih je takràt premogla avstro-ogrska armada. Za kamniti del mostu so porabili kar 300 vagonov cementa.
Slovenski vojaki, ki so služili v polkih avstro-ogrske armade, vključenih v njen tretji korpus, so v prvem letu vojne po večini odšli na vzhodno bojišče, proti Rusiji. Med 18. in 23. avgustom 1914 so sodelovali v spopadih v Galiciji, v katerih so bili na območju med rekama Vislo in Dnjestrom hudi boji med avstro-ogrskimi in ruskimi enotami. V spopadu pri Majdan Golgorskem 26. avgusta 1914 je imela avstro-ogrska vojska velike izgube. Kranjski 17. pešpolk je tedaj izgubil polovico borcev. Največ Slovencev je v Galiciji padlo v prvih mesecih vojne. Vojak Ivan Matičič je slikovito opisal svojo izkušnjo z vzhodne fronte: »Naše čete so šle naprej kot teleta v klavnico, brez glave, brez vodstva … take vojne si nismo predstavljali …« Maja 2018 so v Gorlicah na Poljskem in na vojaškem pokopališču Ličakiv v Lvovu v Ukrajini odkrili spomenika Slovencem, padlim med prvo svetovno vojno. Slovenija je z njima počastila spomin na več kot 10.000 Slovencev, ki so izgubili življenje v krvavih bitkah prve svetovne vojne na tem delu vzhodne fronte. Spomenika je zasnoval oblikovalec Janez Suhadolc in sta ročno delo slovenskih kamnosekov; izklesali so ju iz pohorskega tonalita iz Oplotnice.
Začasna narodna skupščina Demokratične federativne Jugoslavije je na današnji dan leta 1945 sprejela Zakon o agrarni reformi in kolonizaciji, kar je bilo povezano tudi s skorajšnjimi volitvami. V Istri so odpravili kolonat, na Štajerskem pa viničarstvo.
Literat in socialna vprašanja Prekmurje – tedaj Slovenska krajina – dobi gimnazijo Ko so denarne bone zamenjali pravi tolarji
Bančnik pomagal generalu Maistru "Pri nas je takšno leglo vsestransko zajedalskih duš, da za državni grb predlagam uš" »Pevec magičnega eksistencializma«
Skladatelj, ki je Zdravljici dal melodijo Ustanovitelj inštituta za antropologijo Prvi slovenski metropolit
Prvi slovenski časopisni urednik pred sodiščem Poplave v Ljubljani Začetki Teritorialne obrambe
Ustvarjalna moč iz dediščine secesije in simbolizma Kipar, ki je ustvarjal na Koroškem Narodni svet za Štajersko
Znanstveni preučevalec velemolekul Glasbena folklora Prlekije in Prekmurja Ustvarjalec številnih javnih spomenikov
Beli menihi v Stični Polsuh za odrski jezik Pripadnik ravnogorskega četniškega gibanja
Gasilski vojvoda v Metliki Prva slovenska naravoslovna učbenika za višje razrede gimnazij Zdravljica za olimpijce
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Volilni uspeh koroških Slovencev Projekti gradbenika in geomehanika Profesor kemije na ljubljanski univerzi
Avantgardist novomeške pomladi Partizanska ofenziva v podporo zahodnim zaveznikom Velenje postane mesto *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Desetletja na gledaliških odrih Predanost gozdovom Blaženi Anton Martin Slomšek *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Streli na protestnike v Ljubljani Končana poslikava kupole ljubljanske stolnice Prva ženska na Triglavu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Graški matematik – ljubitelj kamniško-savinjskih gora »Slike iz vsakdanjega življenja«. Upornik in literat *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zadnji veliki otomanski vojni pohod Med zadružništvom, politiko in gledališčem Podjetnik in ladjar z Reke – častni meščan Ljubljane *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ruške verske igre Uspehi živinorejskega strokovnjaka Jazz na Bledu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Spominska plošča na Prešernovi rojstni hiši Pesmi in povesti vaške učiteljice Po avtocesti od Postojne do Razdrtega *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Narasla dravska voda zaslužna za novi mestni most Novi temelji naše arheologije Z 11-imi leti zborovodja in organist *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovničar prve polovice 18. stoletja Pesnik slovečega imena Začetek konjeniških prireditev v Ljutomeru *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Baročni slikarski mojster iz Slovenj Gradca »Štajerski pritepenec« – deželni glavar Kranjske Eden od vrhuncev povojnega gledališkega pisanja pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov