Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Pošasten krvni davek v prvih mesecih svetovnega spopada, cesarjev diplomat v Moskvi, most, ki je spremenil podobo Maribora, zakon o agrarni reformi
Zgodovinar in diplomat Žiga Herberstein se je po šolanju v domačem kraju, v Krki na Koroškem in na Dunaju najprej posvetil vojaškemu poklicu. Udeležil se je vojn proti Ogrom in Benečanom. Od leta 1514 je v službi Maksimilijana I., Karla V. in Ferdinanda I. uspešno opravljal zahtevne diplomatske misije v nekaterih evropskih državah in v Rusiji. O svojih potovanjih po Rusiji je napisal knjigo, eno prvih del v Zahodni Evropi o razmerah v Rusiji in o njeni zgodovini. Za Herbersteinovo delovanje so značilne nekatere humanistične poteze, njegove izjave o Slovencih pa so spodbudno delovale na narodno zavest slovenskih protestantov, začetnikov slovenske književnosti. Žiga Herberstein, rodil se je leta 1486 v Vipavi, sodi med naše najpomembnejše osebnosti tistega obdobja.
Leta 1913 je nadvojvoda Friedrich v Mariboru odprl novi most čez Dravo – zdajšnji stari mariborski most, ki povezuje Trg revolucije in Glavni trg. Most je stal 2 milijona in 200 tisoč kron. V celoti ga je financiralo mesto Maribor. Potrebe po novem mostu so se pokazale, potem ko je huda povodenj leta 1903 uničila Studenško brv. Še to: temelje novega mostu so zabetonirali leta 1910, graditev pa je trajala tri leta. Most so projektanti dimenzionirali in prilagodili teži najtežjih topov, ki jih je takràt premogla avstro-ogrska armada. Za kamniti del mostu so porabili kar 300 vagonov cementa.
Slovenski vojaki, ki so služili v polkih avstro-ogrske armade, vključenih v njen tretji korpus, so v prvem letu vojne po večini odšli na vzhodno bojišče, proti Rusiji. Med 18. in 23. avgustom 1914 so sodelovali v spopadih v Galiciji, v katerih so bili na območju med rekama Vislo in Dnjestrom hudi boji med avstro-ogrskimi in ruskimi enotami. V spopadu pri Majdan Golgorskem 26. avgusta 1914 je imela avstro-ogrska vojska velike izgube. Kranjski 17. pešpolk je tedaj izgubil polovico borcev. Največ Slovencev je v Galiciji padlo v prvih mesecih vojne. Vojak Ivan Matičič je slikovito opisal svojo izkušnjo z vzhodne fronte: »Naše čete so šle naprej kot teleta v klavnico, brez glave, brez vodstva … take vojne si nismo predstavljali …« Maja 2018 so v Gorlicah na Poljskem in na vojaškem pokopališču Ličakiv v Lvovu v Ukrajini odkrili spomenika Slovencem, padlim med prvo svetovno vojno. Slovenija je z njima počastila spomin na več kot 10.000 Slovencev, ki so izgubili življenje v krvavih bitkah prve svetovne vojne na tem delu vzhodne fronte. Spomenika je zasnoval oblikovalec Janez Suhadolc in sta ročno delo slovenskih kamnosekov; izklesali so ju iz pohorskega tonalita iz Oplotnice.
Začasna narodna skupščina Demokratične federativne Jugoslavije je na današnji dan leta 1945 sprejela Zakon o agrarni reformi in kolonizaciji, kar je bilo povezano tudi s skorajšnjimi volitvami. V Istri so odpravili kolonat, na Štajerskem pa viničarstvo.
6259 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Pošasten krvni davek v prvih mesecih svetovnega spopada, cesarjev diplomat v Moskvi, most, ki je spremenil podobo Maribora, zakon o agrarni reformi
Zgodovinar in diplomat Žiga Herberstein se je po šolanju v domačem kraju, v Krki na Koroškem in na Dunaju najprej posvetil vojaškemu poklicu. Udeležil se je vojn proti Ogrom in Benečanom. Od leta 1514 je v službi Maksimilijana I., Karla V. in Ferdinanda I. uspešno opravljal zahtevne diplomatske misije v nekaterih evropskih državah in v Rusiji. O svojih potovanjih po Rusiji je napisal knjigo, eno prvih del v Zahodni Evropi o razmerah v Rusiji in o njeni zgodovini. Za Herbersteinovo delovanje so značilne nekatere humanistične poteze, njegove izjave o Slovencih pa so spodbudno delovale na narodno zavest slovenskih protestantov, začetnikov slovenske književnosti. Žiga Herberstein, rodil se je leta 1486 v Vipavi, sodi med naše najpomembnejše osebnosti tistega obdobja.
Leta 1913 je nadvojvoda Friedrich v Mariboru odprl novi most čez Dravo – zdajšnji stari mariborski most, ki povezuje Trg revolucije in Glavni trg. Most je stal 2 milijona in 200 tisoč kron. V celoti ga je financiralo mesto Maribor. Potrebe po novem mostu so se pokazale, potem ko je huda povodenj leta 1903 uničila Studenško brv. Še to: temelje novega mostu so zabetonirali leta 1910, graditev pa je trajala tri leta. Most so projektanti dimenzionirali in prilagodili teži najtežjih topov, ki jih je takràt premogla avstro-ogrska armada. Za kamniti del mostu so porabili kar 300 vagonov cementa.
Slovenski vojaki, ki so služili v polkih avstro-ogrske armade, vključenih v njen tretji korpus, so v prvem letu vojne po večini odšli na vzhodno bojišče, proti Rusiji. Med 18. in 23. avgustom 1914 so sodelovali v spopadih v Galiciji, v katerih so bili na območju med rekama Vislo in Dnjestrom hudi boji med avstro-ogrskimi in ruskimi enotami. V spopadu pri Majdan Golgorskem 26. avgusta 1914 je imela avstro-ogrska vojska velike izgube. Kranjski 17. pešpolk je tedaj izgubil polovico borcev. Največ Slovencev je v Galiciji padlo v prvih mesecih vojne. Vojak Ivan Matičič je slikovito opisal svojo izkušnjo z vzhodne fronte: »Naše čete so šle naprej kot teleta v klavnico, brez glave, brez vodstva … take vojne si nismo predstavljali …« Maja 2018 so v Gorlicah na Poljskem in na vojaškem pokopališču Ličakiv v Lvovu v Ukrajini odkrili spomenika Slovencem, padlim med prvo svetovno vojno. Slovenija je z njima počastila spomin na več kot 10.000 Slovencev, ki so izgubili življenje v krvavih bitkah prve svetovne vojne na tem delu vzhodne fronte. Spomenika je zasnoval oblikovalec Janez Suhadolc in sta ročno delo slovenskih kamnosekov; izklesali so ju iz pohorskega tonalita iz Oplotnice.
Začasna narodna skupščina Demokratične federativne Jugoslavije je na današnji dan leta 1945 sprejela Zakon o agrarni reformi in kolonizaciji, kar je bilo povezano tudi s skorajšnjimi volitvami. V Istri so odpravili kolonat, na Štajerskem pa viničarstvo.
Za razvoj pridelave sadja Denarna reforma podonavske monarhije Trener na poti do olimpijskih odličij *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Škof, ki se je uprl zahtevi nacistov Na Bledu o Balkanski federaciji Samopostrežne trgovine prihajajo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ugledno ime slovenske pedagogike Politični konflikt namesto avtoceste Osimski sporazumi, kot sta jih sklenili Jugoslavija in Italija ostajajo v veljavi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden začetnikov cepljenja proti črnim kozam Od pop arta prek abstrakcije do erotičnih motivov Osvobajanje Zgornje Savinjske doline *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi turistični vzpon na najvišjo goro Avstrije Slovenski vojaki pri zasedbi Bosne in Hercegovine Nacisti staršem odvzeli 650 otrok *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi potujoči izposojevalec knjig Zaslužni župan Šoštanja Iz gledališča na politični sodni proces *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Knjige, ki so Slovence naučile brati Ko je z Dunaja v Trst prisopihal prvi vlak Gledališka kariera na ljubljanskih in beograjskih odrih *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Poverjenik za uk in bogočastje pri prvi narodni vladi Koroški kronist dogajanja v Slovenskih goricah Češki planinci in njihova koča pod Grintovci *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Potopis odprave v Kartum Franz Liszt v Rogaški Slatini Pionir sodobne ribiške biologije v Jadranskem morju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Olimpijska kolajna za sabljača Satirik jezi gospodo Zadnji vojaki iz Slovenije zapuščajo Jugoslovansko armado *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Provokacija na odru ljubljanske Drame Zakon o vseučilišču Kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani Prvi splošni krajevni muzej v Sloveniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi Slomškov namestnik na mariborskem škofijskem sedežu Pomoč otrokom pri boleznih ušes, nosu in grla Časopis, ki je pozival k povezovanju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Sedemdesetletna igralska kariera Partizansko letališče v Loški dolini Prvi kilometri samo polovične avtoceste *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Guverner Ilirskih provinc uvedel pouk v »deželnem jeziku« Mariborčan v pomorski bitki pri otoku Vis Zborovodja in zbiralec ljudskih pesmi iz Roža *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški kulturnik, šolnik in gospodarstvenik Od diplomata do antropologa Ko so gorele slovenske vasi ... *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Luksemburški uspeh telovadca Jožeta Primožiča - Toša Strokovnjak za avtomatizacijo proizvodnih procesov Jugoslovanska ljudska armada bo v treh mesecih zapustila Slovenijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Iz Bele krajine na škofijski sedež v Michiganu Češki agronom na Kranjskem zatira trtno uš S kraljevim ukazom je Laško postalo mesto *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva pisna omemba Murske Sobote Najizrazitejši slovenski portretist svojega časa Štajerci, Primorci in Istrani v prvi tankovski brigadi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Izgon narodno zavednega duhovnika Prva doktorandka Univerze v Ljubljani Avtor naše prve televizijske nadaljevanke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Metelčica – slovenska pisava prve polovice 19. stoletja Igralka iz Astrahana očarala Ljubljano Skladatelj pihalno – orkestralne glasbe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov