Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Prva Slovenka z doktoratom iz naravoslovja, o državni pripadnosti Celovške kotline naj odloči plebiscit, mojster tehničnega obvladovanja klavirske igre, Škofja Loka dobi muzej
Leta 1886 se je v Lobniku pri Železni Kapli na Koroškem rodila botaničarka in pedagoginja Angela Piskernik. Po končani ljudski šoli je nadaljevala šolanje pri uršulinkah v Celovcu in jeseni 1910 opravila maturo v Gradcu. Študij na dunajski univerzi je končala tik pred prvo svetovno vojno in konec leta 1914 postala prva Slovenka, ki si je z disertacijo »Plazmoderme pri mahovih« pridobila doktorski naziv iz naravoslovja. Njeno najbolj znano delo je Ključ za določanje cvetnic in praprotnic. Dejavna je bila na področju varovanja narave, med drugim je bila pobudnica zaščite prvih varstveno pomembnih območij narave v Sloveniji, kot so Krakovski gozd, Rakov Škocjan, Robanov kot. Dolga leta se je zavzemala tudi za ustanovitev Triglavskega narodnega parka. Ko so v Ljubljani ustanovili radio, je postala ena prvih radijskih predavateljic in po radiu učila nemščino. Na podlagi njenih predavanj je nastalo več učbenikov in slovarjev.
Ko so Slovenci oktobra 1918 proslavljali vključitev v južnoslovansko državo, so pričakovali, da bo v njenem okviru vključeno vse slovensko narodnostno ozemlje, vsa zedinjena Slovenija. Vedeli so sicer, da si bodo Nemci na Štajerskem in Koroškem na vso moč prizadevali ohraniti čim več ozemlja za avstrijsko državo, pa tudi, da italijanski imperializem, ki ga je spodbudil Londonski sporazum iz leta 1915, računa na zasedbo slovenskega Primorja, Trsta in Gorice. O razmejitvi so odločali na mirovni konferenci v Parizu. Po dolgih pogajanjih velikih sil, ki so imele različne predloge, so 27. avgusta 1919 sklenili, naj o usodi Celovške kotline odloči plebiscit. Kotlino so razdelili na coni A in B. ….//odlomek//… Pravi sodelavec Zgodovinskega inštituta Milka Kosa pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti ter mariborske Filozofske fakultete zgodovinar dr. Andrej Rahten. Plebiscit na Koroškem bi morali izvesti pol leta po podpisu mirovne pogodbe vendar se je to zgodilo šele čez več kot leto dni.
Pianist in pedagog Aci Bertoncelj je študij klavirja končal leta 1960 na akademiji za glasbo v Ljubljani, nato pa se je izpopolnjeval v Salzburgu, Parizu in Rimu. Uveljavil se je na vseh področjih pianističnega muziciranja. Bil je tudi prvi džezovski improvizator na klavirju in najbolj znan interpret Gershwinovih del v času, ko se je džez pri nas šele uveljavljal. Sicer pa imajo v njegovih stvaritvah posebno veljavo muzikalni polet, jasno in natančno oblikovanje glasbene vsebine, slogovna jedrnatost in mojstrsko tehnično obvladovanje klavirske igre. Dobil je vrsto nagrad, med njimi Mesta Ljubljane, Prešernovega sklada in prvi nagrado Društva slovenskih skladateljev za zasluge pri izvajanju domačih del. Aci Bertoncelj se je rodil leta 1939 v Ljubljani.
Muzejsko društvo v Škofji Loki je 27. avgusta 1939 v obnovljenem nekdanjem stanovanju mestnega stražnika v starem Rotovžu na Mestnem trgu slovesno odprlo muzej. Več kot devetsto zbranih predmetov so uredili v več skupin: cehovsko, freisinško gospostvo, narodopisni predmeti, ljudska umetnost in dela loških umetnikov. Med drugo svetovno vojno so zbirko shranili in jo pozneje spet razstavili v puštalskem gradu, dvajset let po ustanovitvi pa je Loški muzej dobil prostore na Loškem gradu. Med razstavljenimi predmeti sedmih zbirk naj omenimo le štiri baročne oltarje. Ti tako imenovani zlati oltarji so iz cerkve svete Lucije v Dražgošah, ki so jo med drugo svetovno vojno Nemci požgali skupaj z vasjo. Oltarje so takrat rešili pred uničenjem; do konca vojne so bili shranjeni v drvarnici kapucinskega samostana, zdaj pa so razstavljeni v nekdanji kapeli na Loškem gradu.
6259 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Prva Slovenka z doktoratom iz naravoslovja, o državni pripadnosti Celovške kotline naj odloči plebiscit, mojster tehničnega obvladovanja klavirske igre, Škofja Loka dobi muzej
Leta 1886 se je v Lobniku pri Železni Kapli na Koroškem rodila botaničarka in pedagoginja Angela Piskernik. Po končani ljudski šoli je nadaljevala šolanje pri uršulinkah v Celovcu in jeseni 1910 opravila maturo v Gradcu. Študij na dunajski univerzi je končala tik pred prvo svetovno vojno in konec leta 1914 postala prva Slovenka, ki si je z disertacijo »Plazmoderme pri mahovih« pridobila doktorski naziv iz naravoslovja. Njeno najbolj znano delo je Ključ za določanje cvetnic in praprotnic. Dejavna je bila na področju varovanja narave, med drugim je bila pobudnica zaščite prvih varstveno pomembnih območij narave v Sloveniji, kot so Krakovski gozd, Rakov Škocjan, Robanov kot. Dolga leta se je zavzemala tudi za ustanovitev Triglavskega narodnega parka. Ko so v Ljubljani ustanovili radio, je postala ena prvih radijskih predavateljic in po radiu učila nemščino. Na podlagi njenih predavanj je nastalo več učbenikov in slovarjev.
Ko so Slovenci oktobra 1918 proslavljali vključitev v južnoslovansko državo, so pričakovali, da bo v njenem okviru vključeno vse slovensko narodnostno ozemlje, vsa zedinjena Slovenija. Vedeli so sicer, da si bodo Nemci na Štajerskem in Koroškem na vso moč prizadevali ohraniti čim več ozemlja za avstrijsko državo, pa tudi, da italijanski imperializem, ki ga je spodbudil Londonski sporazum iz leta 1915, računa na zasedbo slovenskega Primorja, Trsta in Gorice. O razmejitvi so odločali na mirovni konferenci v Parizu. Po dolgih pogajanjih velikih sil, ki so imele različne predloge, so 27. avgusta 1919 sklenili, naj o usodi Celovške kotline odloči plebiscit. Kotlino so razdelili na coni A in B. ….//odlomek//… Pravi sodelavec Zgodovinskega inštituta Milka Kosa pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti ter mariborske Filozofske fakultete zgodovinar dr. Andrej Rahten. Plebiscit na Koroškem bi morali izvesti pol leta po podpisu mirovne pogodbe vendar se je to zgodilo šele čez več kot leto dni.
Pianist in pedagog Aci Bertoncelj je študij klavirja končal leta 1960 na akademiji za glasbo v Ljubljani, nato pa se je izpopolnjeval v Salzburgu, Parizu in Rimu. Uveljavil se je na vseh področjih pianističnega muziciranja. Bil je tudi prvi džezovski improvizator na klavirju in najbolj znan interpret Gershwinovih del v času, ko se je džez pri nas šele uveljavljal. Sicer pa imajo v njegovih stvaritvah posebno veljavo muzikalni polet, jasno in natančno oblikovanje glasbene vsebine, slogovna jedrnatost in mojstrsko tehnično obvladovanje klavirske igre. Dobil je vrsto nagrad, med njimi Mesta Ljubljane, Prešernovega sklada in prvi nagrado Društva slovenskih skladateljev za zasluge pri izvajanju domačih del. Aci Bertoncelj se je rodil leta 1939 v Ljubljani.
Muzejsko društvo v Škofji Loki je 27. avgusta 1939 v obnovljenem nekdanjem stanovanju mestnega stražnika v starem Rotovžu na Mestnem trgu slovesno odprlo muzej. Več kot devetsto zbranih predmetov so uredili v več skupin: cehovsko, freisinško gospostvo, narodopisni predmeti, ljudska umetnost in dela loških umetnikov. Med drugo svetovno vojno so zbirko shranili in jo pozneje spet razstavili v puštalskem gradu, dvajset let po ustanovitvi pa je Loški muzej dobil prostore na Loškem gradu. Med razstavljenimi predmeti sedmih zbirk naj omenimo le štiri baročne oltarje. Ti tako imenovani zlati oltarji so iz cerkve svete Lucije v Dražgošah, ki so jo med drugo svetovno vojno Nemci požgali skupaj z vasjo. Oltarje so takrat rešili pred uničenjem; do konca vojne so bili shranjeni v drvarnici kapucinskega samostana, zdaj pa so razstavljeni v nekdanji kapeli na Loškem gradu.
Danica Mélihar Lovrečič - naša prva policistka Neplačana, prostovoljna transfuzija krvi v Sloveniji Spomin na smučarja Roka Petroviča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Josip Macarol, slikar, ki mu ni bilo dano izkoristiti svojega daru Bert Sotlar, igralec z zvenečim glasom ter njegovi junaški in komični liki Devet desetletij od prvega mednarodnega tekmovanja v dolini pod Poncami *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Logar in delo na področju bibliografije Ladislav Lenček - organizator duhovnega in kulturnega življenja Slovencev v Buenos Airesu Polde Bibič, mojster odrske in filmske igre *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Stane Mihelič - pedagog in čebelar Jelka Vesenjak Hirjan in spoznanja o klopnem meningoencefalitisu »Turistovski klub Skala« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Konrad Stefan in prvi zgodovinski pregled ljubljanskega knjižničarstva Po ugledni baletni plesalki Lidiji Wisiak poimenovana nagrada Pravnik in publicist Vlado Vodopivec - dvakrat izključen iz komunistične organizacije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Blaž Arnič, eden naših najizrazitejših simfoničnih skladateljev Češkoslovaškemu predsedniku častni doktorat ljubljanske univerze Pohod Goriške divizije narodnoosvobodilne vojske v Beneško Slovenijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ignacij orožen, zgodovinar Celja in lavantinske škofije France Onič, pesnik in urednik kulture Slovenskega poročevalca Boštjan Hladnik - filmski režiser *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Krempl in prvo obsežnejše zgodovinsko delo v slovenskem jeziku Nada Kraigher – pisateljičino srečanja z indijsko kulturo Marko Kosin - prvi veleposlanik samostojne Slovenije v Italiji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Marija Brenčič Jelen - življenje zaznamovano s pesništvom Smiljan Rozman in novele iz vsakdanjih okolij Vera Peer - 35 let v Mestnem gledališču ljubljanskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Alojzij Wolf imenovan za ljubljanskega škofa Anton Ažbe in mednarodna slikarska šola v Münchnu Otoplitve političnih odnosov s sosednjo Avstrijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Matija Žegar, prvi znani prevajalec iz nemščine med bukovniki Matija Čop in kulturnopolitični program za novo dobo Miha Nerat, organizator slovenskega učiteljstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Veliki koroški potres Ivan Trinko, »oče Beneških Slovencev« Prva zimska olimpijada in tekmovalci iz Kraljevine SHS *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Blaže Kocen, eden začetnikov sodobne geografije in kartografije Marja Borštnik, »prva dama slovenske literarne zgodovine« Jože Gregorc - več kot le zborovodja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jože Plečnik - arhitekt odličnosti Oton Župančič - s »Čašo opojnosti« v literarno zgodovino Stojan Pretnar - strokovnjak za gospodarsko pravo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Knjižnice 14. in 15. stoletja Franjo Baš, prvi predavatelj muzeologije in spomeniškega varstva Milan Betetto, zdravnik in hokejski navdušenec *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Od Keleie do Celja Jožef Ignacij Fanton de Brunn in “Bukvice od živinskih bolezni … ” Pavel Turner - svetovljan in mecen *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Nadvojvoda Janez spodbudil sodobno vinogradništvo Velik krog sodelavcev literarnega mesečnika Dom in svet Dr. France Bučar ostro o razmerah v nekdanji Jugoslaviji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dragotin Kette, prezgodaj ustavljeni pesnik Vladimir Levstik - od iredentista do književnika in prevajalca Pestro odrsko popotovanje Majde Skrbinšek *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Žandarmerija za varnost, mir in red Ivan in Ludvik Bajde - oče in sin – inovatorja v glasbi Anton Verovšek, eden naših prvih poklicnih gledaliških igralcev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Carlo Marchesetti, raziskovalec flore in zgodovinskih ostalin Društvo Straža in slovenska bogoslužja na Dunaju Tone Bantan in prva strokovna knjiga o kmetijskem strojništvu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov