Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Prva Slovenka z doktoratom iz naravoslovja, o državni pripadnosti Celovške kotline naj odloči plebiscit, mojster tehničnega obvladovanja klavirske igre, Škofja Loka dobi muzej
Leta 1886 se je v Lobniku pri Železni Kapli na Koroškem rodila botaničarka in pedagoginja Angela Piskernik. Po končani ljudski šoli je nadaljevala šolanje pri uršulinkah v Celovcu in jeseni 1910 opravila maturo v Gradcu. Študij na dunajski univerzi je končala tik pred prvo svetovno vojno in konec leta 1914 postala prva Slovenka, ki si je z disertacijo »Plazmoderme pri mahovih« pridobila doktorski naziv iz naravoslovja. Njeno najbolj znano delo je Ključ za določanje cvetnic in praprotnic. Dejavna je bila na področju varovanja narave, med drugim je bila pobudnica zaščite prvih varstveno pomembnih območij narave v Sloveniji, kot so Krakovski gozd, Rakov Škocjan, Robanov kot. Dolga leta se je zavzemala tudi za ustanovitev Triglavskega narodnega parka. Ko so v Ljubljani ustanovili radio, je postala ena prvih radijskih predavateljic in po radiu učila nemščino. Na podlagi njenih predavanj je nastalo več učbenikov in slovarjev.
Ko so Slovenci oktobra 1918 proslavljali vključitev v južnoslovansko državo, so pričakovali, da bo v njenem okviru vključeno vse slovensko narodnostno ozemlje, vsa zedinjena Slovenija. Vedeli so sicer, da si bodo Nemci na Štajerskem in Koroškem na vso moč prizadevali ohraniti čim več ozemlja za avstrijsko državo, pa tudi, da italijanski imperializem, ki ga je spodbudil Londonski sporazum iz leta 1915, računa na zasedbo slovenskega Primorja, Trsta in Gorice. O razmejitvi so odločali na mirovni konferenci v Parizu. Po dolgih pogajanjih velikih sil, ki so imele različne predloge, so 27. avgusta 1919 sklenili, naj o usodi Celovške kotline odloči plebiscit. Kotlino so razdelili na coni A in B. ….//odlomek//… Pravi sodelavec Zgodovinskega inštituta Milka Kosa pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti ter mariborske Filozofske fakultete zgodovinar dr. Andrej Rahten. Plebiscit na Koroškem bi morali izvesti pol leta po podpisu mirovne pogodbe vendar se je to zgodilo šele čez več kot leto dni.
Pianist in pedagog Aci Bertoncelj je študij klavirja končal leta 1960 na akademiji za glasbo v Ljubljani, nato pa se je izpopolnjeval v Salzburgu, Parizu in Rimu. Uveljavil se je na vseh področjih pianističnega muziciranja. Bil je tudi prvi džezovski improvizator na klavirju in najbolj znan interpret Gershwinovih del v času, ko se je džez pri nas šele uveljavljal. Sicer pa imajo v njegovih stvaritvah posebno veljavo muzikalni polet, jasno in natančno oblikovanje glasbene vsebine, slogovna jedrnatost in mojstrsko tehnično obvladovanje klavirske igre. Dobil je vrsto nagrad, med njimi Mesta Ljubljane, Prešernovega sklada in prvi nagrado Društva slovenskih skladateljev za zasluge pri izvajanju domačih del. Aci Bertoncelj se je rodil leta 1939 v Ljubljani.
Muzejsko društvo v Škofji Loki je 27. avgusta 1939 v obnovljenem nekdanjem stanovanju mestnega stražnika v starem Rotovžu na Mestnem trgu slovesno odprlo muzej. Več kot devetsto zbranih predmetov so uredili v več skupin: cehovsko, freisinško gospostvo, narodopisni predmeti, ljudska umetnost in dela loških umetnikov. Med drugo svetovno vojno so zbirko shranili in jo pozneje spet razstavili v puštalskem gradu, dvajset let po ustanovitvi pa je Loški muzej dobil prostore na Loškem gradu. Med razstavljenimi predmeti sedmih zbirk naj omenimo le štiri baročne oltarje. Ti tako imenovani zlati oltarji so iz cerkve svete Lucije v Dražgošah, ki so jo med drugo svetovno vojno Nemci požgali skupaj z vasjo. Oltarje so takrat rešili pred uničenjem; do konca vojne so bili shranjeni v drvarnici kapucinskega samostana, zdaj pa so razstavljeni v nekdanji kapeli na Loškem gradu.
6259 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Prva Slovenka z doktoratom iz naravoslovja, o državni pripadnosti Celovške kotline naj odloči plebiscit, mojster tehničnega obvladovanja klavirske igre, Škofja Loka dobi muzej
Leta 1886 se je v Lobniku pri Železni Kapli na Koroškem rodila botaničarka in pedagoginja Angela Piskernik. Po končani ljudski šoli je nadaljevala šolanje pri uršulinkah v Celovcu in jeseni 1910 opravila maturo v Gradcu. Študij na dunajski univerzi je končala tik pred prvo svetovno vojno in konec leta 1914 postala prva Slovenka, ki si je z disertacijo »Plazmoderme pri mahovih« pridobila doktorski naziv iz naravoslovja. Njeno najbolj znano delo je Ključ za določanje cvetnic in praprotnic. Dejavna je bila na področju varovanja narave, med drugim je bila pobudnica zaščite prvih varstveno pomembnih območij narave v Sloveniji, kot so Krakovski gozd, Rakov Škocjan, Robanov kot. Dolga leta se je zavzemala tudi za ustanovitev Triglavskega narodnega parka. Ko so v Ljubljani ustanovili radio, je postala ena prvih radijskih predavateljic in po radiu učila nemščino. Na podlagi njenih predavanj je nastalo več učbenikov in slovarjev.
Ko so Slovenci oktobra 1918 proslavljali vključitev v južnoslovansko državo, so pričakovali, da bo v njenem okviru vključeno vse slovensko narodnostno ozemlje, vsa zedinjena Slovenija. Vedeli so sicer, da si bodo Nemci na Štajerskem in Koroškem na vso moč prizadevali ohraniti čim več ozemlja za avstrijsko državo, pa tudi, da italijanski imperializem, ki ga je spodbudil Londonski sporazum iz leta 1915, računa na zasedbo slovenskega Primorja, Trsta in Gorice. O razmejitvi so odločali na mirovni konferenci v Parizu. Po dolgih pogajanjih velikih sil, ki so imele različne predloge, so 27. avgusta 1919 sklenili, naj o usodi Celovške kotline odloči plebiscit. Kotlino so razdelili na coni A in B. ….//odlomek//… Pravi sodelavec Zgodovinskega inštituta Milka Kosa pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti ter mariborske Filozofske fakultete zgodovinar dr. Andrej Rahten. Plebiscit na Koroškem bi morali izvesti pol leta po podpisu mirovne pogodbe vendar se je to zgodilo šele čez več kot leto dni.
Pianist in pedagog Aci Bertoncelj je študij klavirja končal leta 1960 na akademiji za glasbo v Ljubljani, nato pa se je izpopolnjeval v Salzburgu, Parizu in Rimu. Uveljavil se je na vseh področjih pianističnega muziciranja. Bil je tudi prvi džezovski improvizator na klavirju in najbolj znan interpret Gershwinovih del v času, ko se je džez pri nas šele uveljavljal. Sicer pa imajo v njegovih stvaritvah posebno veljavo muzikalni polet, jasno in natančno oblikovanje glasbene vsebine, slogovna jedrnatost in mojstrsko tehnično obvladovanje klavirske igre. Dobil je vrsto nagrad, med njimi Mesta Ljubljane, Prešernovega sklada in prvi nagrado Društva slovenskih skladateljev za zasluge pri izvajanju domačih del. Aci Bertoncelj se je rodil leta 1939 v Ljubljani.
Muzejsko društvo v Škofji Loki je 27. avgusta 1939 v obnovljenem nekdanjem stanovanju mestnega stražnika v starem Rotovžu na Mestnem trgu slovesno odprlo muzej. Več kot devetsto zbranih predmetov so uredili v več skupin: cehovsko, freisinško gospostvo, narodopisni predmeti, ljudska umetnost in dela loških umetnikov. Med drugo svetovno vojno so zbirko shranili in jo pozneje spet razstavili v puštalskem gradu, dvajset let po ustanovitvi pa je Loški muzej dobil prostore na Loškem gradu. Med razstavljenimi predmeti sedmih zbirk naj omenimo le štiri baročne oltarje. Ti tako imenovani zlati oltarji so iz cerkve svete Lucije v Dražgošah, ki so jo med drugo svetovno vojno Nemci požgali skupaj z vasjo. Oltarje so takrat rešili pred uničenjem; do konca vojne so bili shranjeni v drvarnici kapucinskega samostana, zdaj pa so razstavljeni v nekdanji kapeli na Loškem gradu.
Ivan Kacin, urednik slovenskih časopisov v Argentini Ž: Po tehniško vojaško znanje k zaveznikom Boris Pahor ni smel v Ljubljano *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Matičič - pripovednik in pisec kmečkih povesti Jože Ovsec - presunljivi ekspresivni avtoportreti Lojze Bratuž - v smrt zaradi slovenskega petja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Najpomembnejša državotvorna odločitev Janez Wutte Luc, ubežnik iz nemške armade gre h koroškim partizanom Prvič z avtobusom iz Maribora v Celje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Božični dan, spomin na Odrešenikovo rojstvo Sebastijan Krelj - kratko življenje protestantskega pisca Matija Tomc - opera Krst pri Savici na izvedbo čakala 45 let *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Benjamin Ipavec, mojster samospevov − »slovenski Schubert« Franc Kos in Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku Mihaela Šarič, umetnica s posluhom za odrski jezik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Štefan Modrinjak, eden najbolj izrazitih pesnikov dobe pred Prešernom Janko Benigar - življenje in delo med južnoameriškimi Indijanci "Ali naj Republika Slovenija postane samostojna in neodvisna država?" *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Vesenjak- minister za agrarno reformo Josip Mal in prvi obsežnejši pregled zgodovine slovenskega naroda Herman Potočnik Noordung - pionir vesoljske in raketne tehnike *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Josip Ipavec, skladateljski talent, prepleten z zdravniškim poklicem Otmar Reiser, začetnik znanstvenega raziskovanja ptic na Balkanu Boris Urbančič, bohemist na ljubljanski univerzi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Lipa ob rojstni hiši skladatelja Antona Foersterja Ivana Kobilca, naša najpomembnejša slikarka Ciril Kotnik, diplomat, ki je v Rimu pomagal beguncem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški slovenist Anton Janežič – Miklošičev študent Vasja Pirc, velemojster kraljevske igre Prva priznanja neodvisnosti Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Lajovic za slovensko ime Filharmonične družbe v Ljubljani Tomaž Romih - že leta 1908 za deklice in dečke v skupnih razredih Ludve Potokar, vojni dopisnik in avtor romana »Krivi vir« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Cecilij Urban (Ludvik Oblak), založnik in knjižničar v Moskvi Lucijan Marija Škerjanc, skladatelj sodobnega časa Robert Kukovec, tragična usoda partizanskega zdravnika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Terbovc in skice iz življenja ameriških Slovencev Marija Kobi, kostumografka za gledališče in film Vzpostavitev okupacijske oblasti v Prekmurju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Lavoslav Schwentner, prvi sodobni slovenski knjižni založnik Leonid Pítamic, pravnik in diplomat po vojni ne more biti član Akademije Arheolog Peter Petru, raziskovalec prehoda poznoantičnega obdobja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Odprtje gorenjske železniške proge Frane Milčinski Ježek, mojster prodorne satire Šest srčnih borcev vdre v celjski gestapovski zapor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvo znanstveno društvo v Ljubljani "Bosa pojdiva, dekle, obsorej, bosa pojdiva prek zemlje trpeče …" Janko Messner, pisatelj, ki je vrnil podeljeno državno odlikovanje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Odlok o začasni ureditvi šolstva v Ilirskih provincah Ivan Napotnik - kipar in kmet Dinar zamenja krono *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Marija Rutar, ustvarjalka tolminskega muzeja Ubald Vrabec, osrednja osebnost tržaškega glasbenega življenja Vilko Androjna, pravnik in socialna vprašanja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva na Slovenskem pridelana penina Janko orožen, raziskovalec preteklosti Celja Nikolaj Pirnat - kipar, risar in ilustrator *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.
Ivan Bernik, filozof o razmerju med lepoto, dobroto in resnico Fran Govekar, predstavnik slovenskega naturalizma Slavnostna premiera drugega slovenskega celovečerca *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov