Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Prva Slovenka z doktoratom iz naravoslovja, o državni pripadnosti Celovške kotline naj odloči plebiscit, mojster tehničnega obvladovanja klavirske igre, Škofja Loka dobi muzej
Leta 1886 se je v Lobniku pri Železni Kapli na Koroškem rodila botaničarka in pedagoginja Angela Piskernik. Po končani ljudski šoli je nadaljevala šolanje pri uršulinkah v Celovcu in jeseni 1910 opravila maturo v Gradcu. Študij na dunajski univerzi je končala tik pred prvo svetovno vojno in konec leta 1914 postala prva Slovenka, ki si je z disertacijo »Plazmoderme pri mahovih« pridobila doktorski naziv iz naravoslovja. Njeno najbolj znano delo je Ključ za določanje cvetnic in praprotnic. Dejavna je bila na področju varovanja narave, med drugim je bila pobudnica zaščite prvih varstveno pomembnih območij narave v Sloveniji, kot so Krakovski gozd, Rakov Škocjan, Robanov kot. Dolga leta se je zavzemala tudi za ustanovitev Triglavskega narodnega parka. Ko so v Ljubljani ustanovili radio, je postala ena prvih radijskih predavateljic in po radiu učila nemščino. Na podlagi njenih predavanj je nastalo več učbenikov in slovarjev.
Ko so Slovenci oktobra 1918 proslavljali vključitev v južnoslovansko državo, so pričakovali, da bo v njenem okviru vključeno vse slovensko narodnostno ozemlje, vsa zedinjena Slovenija. Vedeli so sicer, da si bodo Nemci na Štajerskem in Koroškem na vso moč prizadevali ohraniti čim več ozemlja za avstrijsko državo, pa tudi, da italijanski imperializem, ki ga je spodbudil Londonski sporazum iz leta 1915, računa na zasedbo slovenskega Primorja, Trsta in Gorice. O razmejitvi so odločali na mirovni konferenci v Parizu. Po dolgih pogajanjih velikih sil, ki so imele različne predloge, so 27. avgusta 1919 sklenili, naj o usodi Celovške kotline odloči plebiscit. Kotlino so razdelili na coni A in B. ….//odlomek//… Pravi sodelavec Zgodovinskega inštituta Milka Kosa pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti ter mariborske Filozofske fakultete zgodovinar dr. Andrej Rahten. Plebiscit na Koroškem bi morali izvesti pol leta po podpisu mirovne pogodbe vendar se je to zgodilo šele čez več kot leto dni.
Pianist in pedagog Aci Bertoncelj je študij klavirja končal leta 1960 na akademiji za glasbo v Ljubljani, nato pa se je izpopolnjeval v Salzburgu, Parizu in Rimu. Uveljavil se je na vseh področjih pianističnega muziciranja. Bil je tudi prvi džezovski improvizator na klavirju in najbolj znan interpret Gershwinovih del v času, ko se je džez pri nas šele uveljavljal. Sicer pa imajo v njegovih stvaritvah posebno veljavo muzikalni polet, jasno in natančno oblikovanje glasbene vsebine, slogovna jedrnatost in mojstrsko tehnično obvladovanje klavirske igre. Dobil je vrsto nagrad, med njimi Mesta Ljubljane, Prešernovega sklada in prvi nagrado Društva slovenskih skladateljev za zasluge pri izvajanju domačih del. Aci Bertoncelj se je rodil leta 1939 v Ljubljani.
Muzejsko društvo v Škofji Loki je 27. avgusta 1939 v obnovljenem nekdanjem stanovanju mestnega stražnika v starem Rotovžu na Mestnem trgu slovesno odprlo muzej. Več kot devetsto zbranih predmetov so uredili v več skupin: cehovsko, freisinško gospostvo, narodopisni predmeti, ljudska umetnost in dela loških umetnikov. Med drugo svetovno vojno so zbirko shranili in jo pozneje spet razstavili v puštalskem gradu, dvajset let po ustanovitvi pa je Loški muzej dobil prostore na Loškem gradu. Med razstavljenimi predmeti sedmih zbirk naj omenimo le štiri baročne oltarje. Ti tako imenovani zlati oltarji so iz cerkve svete Lucije v Dražgošah, ki so jo med drugo svetovno vojno Nemci požgali skupaj z vasjo. Oltarje so takrat rešili pred uničenjem; do konca vojne so bili shranjeni v drvarnici kapucinskega samostana, zdaj pa so razstavljeni v nekdanji kapeli na Loškem gradu.
6259 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Prva Slovenka z doktoratom iz naravoslovja, o državni pripadnosti Celovške kotline naj odloči plebiscit, mojster tehničnega obvladovanja klavirske igre, Škofja Loka dobi muzej
Leta 1886 se je v Lobniku pri Železni Kapli na Koroškem rodila botaničarka in pedagoginja Angela Piskernik. Po končani ljudski šoli je nadaljevala šolanje pri uršulinkah v Celovcu in jeseni 1910 opravila maturo v Gradcu. Študij na dunajski univerzi je končala tik pred prvo svetovno vojno in konec leta 1914 postala prva Slovenka, ki si je z disertacijo »Plazmoderme pri mahovih« pridobila doktorski naziv iz naravoslovja. Njeno najbolj znano delo je Ključ za določanje cvetnic in praprotnic. Dejavna je bila na področju varovanja narave, med drugim je bila pobudnica zaščite prvih varstveno pomembnih območij narave v Sloveniji, kot so Krakovski gozd, Rakov Škocjan, Robanov kot. Dolga leta se je zavzemala tudi za ustanovitev Triglavskega narodnega parka. Ko so v Ljubljani ustanovili radio, je postala ena prvih radijskih predavateljic in po radiu učila nemščino. Na podlagi njenih predavanj je nastalo več učbenikov in slovarjev.
Ko so Slovenci oktobra 1918 proslavljali vključitev v južnoslovansko državo, so pričakovali, da bo v njenem okviru vključeno vse slovensko narodnostno ozemlje, vsa zedinjena Slovenija. Vedeli so sicer, da si bodo Nemci na Štajerskem in Koroškem na vso moč prizadevali ohraniti čim več ozemlja za avstrijsko državo, pa tudi, da italijanski imperializem, ki ga je spodbudil Londonski sporazum iz leta 1915, računa na zasedbo slovenskega Primorja, Trsta in Gorice. O razmejitvi so odločali na mirovni konferenci v Parizu. Po dolgih pogajanjih velikih sil, ki so imele različne predloge, so 27. avgusta 1919 sklenili, naj o usodi Celovške kotline odloči plebiscit. Kotlino so razdelili na coni A in B. ….//odlomek//… Pravi sodelavec Zgodovinskega inštituta Milka Kosa pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti ter mariborske Filozofske fakultete zgodovinar dr. Andrej Rahten. Plebiscit na Koroškem bi morali izvesti pol leta po podpisu mirovne pogodbe vendar se je to zgodilo šele čez več kot leto dni.
Pianist in pedagog Aci Bertoncelj je študij klavirja končal leta 1960 na akademiji za glasbo v Ljubljani, nato pa se je izpopolnjeval v Salzburgu, Parizu in Rimu. Uveljavil se je na vseh področjih pianističnega muziciranja. Bil je tudi prvi džezovski improvizator na klavirju in najbolj znan interpret Gershwinovih del v času, ko se je džez pri nas šele uveljavljal. Sicer pa imajo v njegovih stvaritvah posebno veljavo muzikalni polet, jasno in natančno oblikovanje glasbene vsebine, slogovna jedrnatost in mojstrsko tehnično obvladovanje klavirske igre. Dobil je vrsto nagrad, med njimi Mesta Ljubljane, Prešernovega sklada in prvi nagrado Društva slovenskih skladateljev za zasluge pri izvajanju domačih del. Aci Bertoncelj se je rodil leta 1939 v Ljubljani.
Muzejsko društvo v Škofji Loki je 27. avgusta 1939 v obnovljenem nekdanjem stanovanju mestnega stražnika v starem Rotovžu na Mestnem trgu slovesno odprlo muzej. Več kot devetsto zbranih predmetov so uredili v več skupin: cehovsko, freisinško gospostvo, narodopisni predmeti, ljudska umetnost in dela loških umetnikov. Med drugo svetovno vojno so zbirko shranili in jo pozneje spet razstavili v puštalskem gradu, dvajset let po ustanovitvi pa je Loški muzej dobil prostore na Loškem gradu. Med razstavljenimi predmeti sedmih zbirk naj omenimo le štiri baročne oltarje. Ti tako imenovani zlati oltarji so iz cerkve svete Lucije v Dražgošah, ki so jo med drugo svetovno vojno Nemci požgali skupaj z vasjo. Oltarje so takrat rešili pred uničenjem; do konca vojne so bili shranjeni v drvarnici kapucinskega samostana, zdaj pa so razstavljeni v nekdanji kapeli na Loškem gradu.
Andrej Smole, Prešernov prijatelj – mecen in zbiralec ljudskih pesmi Franc Coronini, podpora predlogom slovenskih poslancev Ukinitev slovenske trgovsko-obrtne zadruge v Gorici *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Andrej Perlach, rektor dunajske univerze iz Svečine Franc Smodej, predsednik Narodnega sveta za Koroško Milan Majcen, upornik, ki so ga okupatorji pokopali z vojaškimi častmi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Marička Žnidaršič, poezija poveže vojni čas in domačo pokrajino Duša Počkaj, igralkina ekspresivna navzočnost Franci Zagoričnik, ustvarjalec vizualne in konkretne poezije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Majciger, soustanovitelj mariborske čitalnice in slovenske posojilnice Dr. Andrej Karlin, s tržaškega škofijskega sedeža na mariborskega Mitja Gorjup, najmlajši glavni urednik časnika Delo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Cecilija Podkrajšek, prek trnja do ljubljanskih odrskih desk Franc Sušnik, Koroški knjižničar, muzealec in publicist Prva vinarska zadruga v Metliki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Celestin, poznavalec ruske literature Vlado Habjan, realistična pripovedna proza o času vojne Sane Belak Šrauf, eden pionirjev slovenskih odprav v Himalajo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Engelberg Gangl, pesnik in urednik lista “Učiteljski tovariš” France Štiglic, klasik in pionir slovenskega filma »Črne so sence pale čez Kras …« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Martin Bavčer, Zgodovina Norika in Furlanije Vrenje zaradi dveh pomembnih mladinskih revij Usoda izgnancev za prebivalce Posavja in Posotelja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pismo, v katerem se prvič pojavi ime Maribor Ivan Michler, raziskovalec kraškega podzemlja Osimski sporazumi in državna meja z Italijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Duhovnik in slikar Stane Kregar - vodilni predstavnik (post)nadrealizma pri nas France Lombergar in začetki sodobnih nasadov jablan pri nas Pospešeno do decembrskega plebiscita *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljana razsvetljena s plinskimi svetilkami Davorin Trstenjak - pobudnik slovenskega pisateljskega društva Marcel Ostaševski - lirični baritonist iz Radovljice *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Ješe in prva uspešna operacija sive mrene pri nas Gregor Klančnik - predvojni smučarski prvak in uspešen gospodarstvenik Nadporočnik Franjo Malgaj gre na Koroško *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Škof Stanislav Lenič - 12 let dosojene ječe na montiranem političnem procesu Antanta pozdravila nastanek Države Slovencev, Hrvatov in Srbov Ukaz o ustanovitvi nemškega konzulata v Ljubljani *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mara Samsa, ustanoviteljica tržaškega mladinskega lista Galeb Slava Škrabec, vzgojiteljica medicinskih sester Poldrugo desetletje praške ustvarjalnosti Jožeta Plečnika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Karel Bleiweis - začetnik slovenske psihiatrije Ivan Jurkovič - kiparske stvaritve med obema vojnama Mariborska letalska eskadrilja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Helena Menaše - urednica zbirke Kulturni in naravni spomeniki Slovenije Slovensko kulturno društvo v Clevelandu (1923) Začetki današnjega Pokrajinskega muzeja Kočevje (1953) *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Šolstvo postane državna zadeva (1770) Just Bačar (1883) zdravnik - prostovoljec v balkanski vojni Igor Tavčar (1899) utemeljitelj naše znanstvene interne medicine *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Praznik, ki so ga v 9. stoletju premaknili iz majskega v novembrski čas Znamenite negovske čelade Rudolf Maister: »Maribor in vso spodnjo Štajersko razglašam za jugoslovansko posest« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Reformacija in prve knjige v našem jeziku Janko Ogris - deželni poslanec Koroške slovenske stranke Stane Jarm - kipar, presunjen z bolečino med in povojnega trpljenja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Matija Malešič - Belokranjec v slovensko literaturo uvede prekmursko pokrajino Ivan Karlo Sancin - ne le virtuoz, tudi mojster izdelave violin Stane Kavčič - politik, ki je prehiteval čas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov