Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Gledališki in filmski igralec Volodja Peer (1931-1987) dr. Ivan Tavčar - Ljubljanski župan in pripovednik, Prekmurski posrednik kulture med sosednjima narodoma, raziskovalec Trubarja, Svetokriškega in Valvazorja
Politik in pripovednik Ivan Tavčar je na Dunaju študiral pravo in imel nato v Ljubljani od leta 1884 naprej odvetniško pisarno. Objavljati je začel kot študent. Najprej je bil sodelavec lista Zora, ki je izhajal v Mariboru, potem pa je sodeloval tudi pri Stritarjevem Zvonu, Ljubljanskem zvonu in Slovanu. Politično kariero je začel v kranjskem deželnem zboru; tam je skupaj s političnim sopotnikom Ivanom Hribarjem sestavljal jedro radikalne skupine liberalnega tabora. Nekaj časa je urejal tudi strankino glasilo Slovenski narod. V letih od 1901 do 1907 je bil državnozborski poslanec, od leta 1911 do leta 1921 tudi ljubljanski župan. Na njegovo pisateljsko delo so v začetku vplivali slovenski in nemški pripovedniki. Napisal je slovito povest “Cvetje v jeseni” ter povest o protireformacijskih časih “Vita vitae meae”. Njegovo najpomembnejše delo je zgodovinski roman “Visoška kronika”. Časovno in krajevno barvite so tudi njegove povesti iz obdobja verskih bojev in ponapoleonske kongresne Ljubljane. Politik in pripovednik Ivan Tavčar se je rodil na današnji dan leta 1851 v Poljanah nad Škofjo Loko.
Leta 1886 se je na Cankovi rodil jezikoslovec in etnolog Avgust Pavel, ki velja za prvega prekmurskega znanstvenika ter pomembnega kulturnega posrednika med Madžari in Slovenci. Obiskoval je gimnaziji v Monoštru in Sombotelu ter nato v Budimpešti študiral madžarščino, latinščino in slavistiko. Že kot študent je začel pisati pesmi v prekmurskem narečju in madžarščini ter prevajati in pisati znanstvene članke. Leta 1913 je doktoriral, zatem je učil v vasi Torda na Erdeljskem. Njegov učenec je bil Albert von Szent-Györgyi de Nagyrápolt, madžarski znanstvenik, ki je leta 1937 dobil Nobelovo nagrado za medicino za obrazložitev, kako telo meri krvni tlak in vsebnost kisika v krvi ter podatke prenaša v možgane. Avgust Pavel, ki je napisal prvo prekmursko slovnico, in to v madžarskem jeziku je od leta 1920 živel v Sombotelu in poučeval na gimnaziji, hkrati pa je vodil muzej in urejal njegovo knjižnico. "Bil je prvi univerzitetno šolan jezikoslovec in slovstveni zgodovinar v naši krajini (Prekmurju)," je o njem zapisal Vilko Novak. "Stalno je v njem živel pesnik, ki je najprej nastopil v domačem narečju in med vojsko budniško napovedoval lepšo prihodnost svojemu narodu."
Literarni zgodovinar, jezikoslovec in bibliotekar Mirko Rupel je slavistiko in romanistiko študiral na ljubljanski filozofski fakulteti, izpopolnjeval pa se je v Franciji. Pred drugo svetovno vojno je poučeval na ljubljanskih srednjih šolah, po njej pa je bil ravnatelj Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. Raziskoval je predvsem slovensko reformacijo, protireformacijo in barok ter objavljal arhivsko gradivo in analitične razprave o posameznih avtorjih, predvsem o Trubarju. Odkril in objavil je več zgodnjih slovenskih tiskov, izdajal pa je tudi izbrana besedila protestantskih piscev, Janeza Svetokriškega in Janeza Vajkarda Valvazorja. Mirko Rupel – rodil se je pred 120-imi leti v Trstu – je na takratnem Radiu Ljubljana poldrugo desetletje vodil zelo odmevne jezikovne pogovore.
Gledališki in filmski igralec Volodja Peer je po študiju na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo leta 1957 začel delo v celjskem gledališču. Leta 1964 je postal član Drame Slovenskega narodnega gledališča Maribor, kjer je potem deloval dve desetletji. Volodja Peer je igral tudi v številnih slovenskih in koprodukcijskih filmih, med drugim v filmih Deseti brat, Ljubezni Blanke Kolak in nazadnje leta 1987 v filmu Ljubezen nam je vsem v pogubo.*Posnetek Gledališki in filmski igralec Volodja Peer se je rodil pred 90-imi leti v Celju.
6259 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Gledališki in filmski igralec Volodja Peer (1931-1987) dr. Ivan Tavčar - Ljubljanski župan in pripovednik, Prekmurski posrednik kulture med sosednjima narodoma, raziskovalec Trubarja, Svetokriškega in Valvazorja
Politik in pripovednik Ivan Tavčar je na Dunaju študiral pravo in imel nato v Ljubljani od leta 1884 naprej odvetniško pisarno. Objavljati je začel kot študent. Najprej je bil sodelavec lista Zora, ki je izhajal v Mariboru, potem pa je sodeloval tudi pri Stritarjevem Zvonu, Ljubljanskem zvonu in Slovanu. Politično kariero je začel v kranjskem deželnem zboru; tam je skupaj s političnim sopotnikom Ivanom Hribarjem sestavljal jedro radikalne skupine liberalnega tabora. Nekaj časa je urejal tudi strankino glasilo Slovenski narod. V letih od 1901 do 1907 je bil državnozborski poslanec, od leta 1911 do leta 1921 tudi ljubljanski župan. Na njegovo pisateljsko delo so v začetku vplivali slovenski in nemški pripovedniki. Napisal je slovito povest “Cvetje v jeseni” ter povest o protireformacijskih časih “Vita vitae meae”. Njegovo najpomembnejše delo je zgodovinski roman “Visoška kronika”. Časovno in krajevno barvite so tudi njegove povesti iz obdobja verskih bojev in ponapoleonske kongresne Ljubljane. Politik in pripovednik Ivan Tavčar se je rodil na današnji dan leta 1851 v Poljanah nad Škofjo Loko.
Leta 1886 se je na Cankovi rodil jezikoslovec in etnolog Avgust Pavel, ki velja za prvega prekmurskega znanstvenika ter pomembnega kulturnega posrednika med Madžari in Slovenci. Obiskoval je gimnaziji v Monoštru in Sombotelu ter nato v Budimpešti študiral madžarščino, latinščino in slavistiko. Že kot študent je začel pisati pesmi v prekmurskem narečju in madžarščini ter prevajati in pisati znanstvene članke. Leta 1913 je doktoriral, zatem je učil v vasi Torda na Erdeljskem. Njegov učenec je bil Albert von Szent-Györgyi de Nagyrápolt, madžarski znanstvenik, ki je leta 1937 dobil Nobelovo nagrado za medicino za obrazložitev, kako telo meri krvni tlak in vsebnost kisika v krvi ter podatke prenaša v možgane. Avgust Pavel, ki je napisal prvo prekmursko slovnico, in to v madžarskem jeziku je od leta 1920 živel v Sombotelu in poučeval na gimnaziji, hkrati pa je vodil muzej in urejal njegovo knjižnico. "Bil je prvi univerzitetno šolan jezikoslovec in slovstveni zgodovinar v naši krajini (Prekmurju)," je o njem zapisal Vilko Novak. "Stalno je v njem živel pesnik, ki je najprej nastopil v domačem narečju in med vojsko budniško napovedoval lepšo prihodnost svojemu narodu."
Literarni zgodovinar, jezikoslovec in bibliotekar Mirko Rupel je slavistiko in romanistiko študiral na ljubljanski filozofski fakulteti, izpopolnjeval pa se je v Franciji. Pred drugo svetovno vojno je poučeval na ljubljanskih srednjih šolah, po njej pa je bil ravnatelj Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. Raziskoval je predvsem slovensko reformacijo, protireformacijo in barok ter objavljal arhivsko gradivo in analitične razprave o posameznih avtorjih, predvsem o Trubarju. Odkril in objavil je več zgodnjih slovenskih tiskov, izdajal pa je tudi izbrana besedila protestantskih piscev, Janeza Svetokriškega in Janeza Vajkarda Valvazorja. Mirko Rupel – rodil se je pred 120-imi leti v Trstu – je na takratnem Radiu Ljubljana poldrugo desetletje vodil zelo odmevne jezikovne pogovore.
Gledališki in filmski igralec Volodja Peer je po študiju na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo leta 1957 začel delo v celjskem gledališču. Leta 1964 je postal član Drame Slovenskega narodnega gledališča Maribor, kjer je potem deloval dve desetletji. Volodja Peer je igral tudi v številnih slovenskih in koprodukcijskih filmih, med drugim v filmih Deseti brat, Ljubezni Blanke Kolak in nazadnje leta 1987 v filmu Ljubezen nam je vsem v pogubo.*Posnetek Gledališki in filmski igralec Volodja Peer se je rodil pred 90-imi leti v Celju.
»Pismeni ljudje laže pridobivajo proizvode ter državi davke plačujejo« »Beatin dnevnik« – roman po zgledu sentimentalnih meščanskih povesti Posnetki s Triglava za dan razglasitve državne samostojnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dunajski arheolog poznavalec slovenskih najdišč Glavna vloga v prvem hrvaškem filmu Prvi slovenski ekspresionist
Politik za nadstrankarsko povezovanje Založnik pomembnih starejših slovenskih besedil Eno zadnjih del arhitekta Jožeta Plečnika
Oblast proti dijakom Eden vodilnih organizatorjev vstaje proti okupatorju Rojstni dan ljubljanskega Šentjakobskega gledališča
Nemško-slovenski priročni slovar ali »ročni besednik« Skladatelj in gledališki organizator Zavezniška pomoč partizanom na Pohorju
Ustanovitev Glasbene matice v Ljubljani Vzgojitelj gozdarskih strokovnjakov Mentorica radijskih napovedovalk in napovedovalcev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Nemško-slovenski slovar z več kot 55.000 besedami Sloveči gorski vodnik in divji lovec Naša prva šolana medicinska sestra
Arheolog in epigrafik s Ptuja Poveljnik sil vojaškega letalstva in protizračne obrambe v času informbiroja Otroška klinika v Ljubljani
“Nostra maxima culpa” Kranjčanka in njeno mesto med najboljšimi alpinistkami sveta Med poplavo je na Celjskem življenje izgubilo 22 ljudi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvinska in eruptivna interpretka karakternih vlog Zaradi slovenskih domobrancev v Dachau – zaradi partije na Goli otok Slovenija dobi svojo tiskovno agencijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pisateljica in njena zgodovinska tematika Na binkoštno nedeljo odprta železniška proga od Gradca do Celja Koordinator Svetovnega slovenskega kongresa za Veliko Britanijo
Začetek habsburške vladavine Najmlajši Plečnikov diplomant Skladatelj, zborovodja in organizator množičnih zborovskih festivalov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Graditelj železniške proge do Kočevja in Novega mesta Na Dunaju ustanovljeno Društvo Slovenija Ustanovitelj bolnišnice na Jezerskem
Zborovodja tržaških pevskih zborov Učitelj slikarstva v Münchnu Prvi habilitirani časnikar – univerzitetni učitelj *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Bajke in povesti o Gorjancih« Ljudsko glasbeno izročilo kot skladateljeva opora Slovenija dobi drugo mednarodno letališče *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dirigent na novo ustanovljene Slovenske filharmonije Primorski politik 19. stoletja Koncertna pevka v velikih vokalno-instrumentalnih delih *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Soški vitez« Lojze Grozde - drugi slovenski blaženi Predstavnica prve povojne generacije slovenskih arheologov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Predana otrokom in gledališkemu ustvarjanju Začetki kinematografije v Ljubljani Vrt spominov in tovarištva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mehki dramski sopran za klasične operne vloge Slovenski mojster filmske glasbe Štafetna palica kot poklon vladarju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naravoslovec in avtor prvega vodnika po Deželnem muzeju v Ljubljani Čebelarski učitelj praktik Poseben umetnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov