Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Gledališki in filmski igralec Volodja Peer (1931-1987) dr. Ivan Tavčar - Ljubljanski župan in pripovednik, Prekmurski posrednik kulture med sosednjima narodoma, raziskovalec Trubarja, Svetokriškega in Valvazorja
Politik in pripovednik Ivan Tavčar je na Dunaju študiral pravo in imel nato v Ljubljani od leta 1884 naprej odvetniško pisarno. Objavljati je začel kot študent. Najprej je bil sodelavec lista Zora, ki je izhajal v Mariboru, potem pa je sodeloval tudi pri Stritarjevem Zvonu, Ljubljanskem zvonu in Slovanu. Politično kariero je začel v kranjskem deželnem zboru; tam je skupaj s političnim sopotnikom Ivanom Hribarjem sestavljal jedro radikalne skupine liberalnega tabora. Nekaj časa je urejal tudi strankino glasilo Slovenski narod. V letih od 1901 do 1907 je bil državnozborski poslanec, od leta 1911 do leta 1921 tudi ljubljanski župan. Na njegovo pisateljsko delo so v začetku vplivali slovenski in nemški pripovedniki. Napisal je slovito povest “Cvetje v jeseni” ter povest o protireformacijskih časih “Vita vitae meae”. Njegovo najpomembnejše delo je zgodovinski roman “Visoška kronika”. Časovno in krajevno barvite so tudi njegove povesti iz obdobja verskih bojev in ponapoleonske kongresne Ljubljane. Politik in pripovednik Ivan Tavčar se je rodil na današnji dan leta 1851 v Poljanah nad Škofjo Loko.
Leta 1886 se je na Cankovi rodil jezikoslovec in etnolog Avgust Pavel, ki velja za prvega prekmurskega znanstvenika ter pomembnega kulturnega posrednika med Madžari in Slovenci. Obiskoval je gimnaziji v Monoštru in Sombotelu ter nato v Budimpešti študiral madžarščino, latinščino in slavistiko. Že kot študent je začel pisati pesmi v prekmurskem narečju in madžarščini ter prevajati in pisati znanstvene članke. Leta 1913 je doktoriral, zatem je učil v vasi Torda na Erdeljskem. Njegov učenec je bil Albert von Szent-Györgyi de Nagyrápolt, madžarski znanstvenik, ki je leta 1937 dobil Nobelovo nagrado za medicino za obrazložitev, kako telo meri krvni tlak in vsebnost kisika v krvi ter podatke prenaša v možgane. Avgust Pavel, ki je napisal prvo prekmursko slovnico, in to v madžarskem jeziku je od leta 1920 živel v Sombotelu in poučeval na gimnaziji, hkrati pa je vodil muzej in urejal njegovo knjižnico. "Bil je prvi univerzitetno šolan jezikoslovec in slovstveni zgodovinar v naši krajini (Prekmurju)," je o njem zapisal Vilko Novak. "Stalno je v njem živel pesnik, ki je najprej nastopil v domačem narečju in med vojsko budniško napovedoval lepšo prihodnost svojemu narodu."
Literarni zgodovinar, jezikoslovec in bibliotekar Mirko Rupel je slavistiko in romanistiko študiral na ljubljanski filozofski fakulteti, izpopolnjeval pa se je v Franciji. Pred drugo svetovno vojno je poučeval na ljubljanskih srednjih šolah, po njej pa je bil ravnatelj Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. Raziskoval je predvsem slovensko reformacijo, protireformacijo in barok ter objavljal arhivsko gradivo in analitične razprave o posameznih avtorjih, predvsem o Trubarju. Odkril in objavil je več zgodnjih slovenskih tiskov, izdajal pa je tudi izbrana besedila protestantskih piscev, Janeza Svetokriškega in Janeza Vajkarda Valvazorja. Mirko Rupel – rodil se je pred 120-imi leti v Trstu – je na takratnem Radiu Ljubljana poldrugo desetletje vodil zelo odmevne jezikovne pogovore.
Gledališki in filmski igralec Volodja Peer je po študiju na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo leta 1957 začel delo v celjskem gledališču. Leta 1964 je postal član Drame Slovenskega narodnega gledališča Maribor, kjer je potem deloval dve desetletji. Volodja Peer je igral tudi v številnih slovenskih in koprodukcijskih filmih, med drugim v filmih Deseti brat, Ljubezni Blanke Kolak in nazadnje leta 1987 v filmu Ljubezen nam je vsem v pogubo.*Posnetek Gledališki in filmski igralec Volodja Peer se je rodil pred 90-imi leti v Celju.
6259 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Gledališki in filmski igralec Volodja Peer (1931-1987) dr. Ivan Tavčar - Ljubljanski župan in pripovednik, Prekmurski posrednik kulture med sosednjima narodoma, raziskovalec Trubarja, Svetokriškega in Valvazorja
Politik in pripovednik Ivan Tavčar je na Dunaju študiral pravo in imel nato v Ljubljani od leta 1884 naprej odvetniško pisarno. Objavljati je začel kot študent. Najprej je bil sodelavec lista Zora, ki je izhajal v Mariboru, potem pa je sodeloval tudi pri Stritarjevem Zvonu, Ljubljanskem zvonu in Slovanu. Politično kariero je začel v kranjskem deželnem zboru; tam je skupaj s političnim sopotnikom Ivanom Hribarjem sestavljal jedro radikalne skupine liberalnega tabora. Nekaj časa je urejal tudi strankino glasilo Slovenski narod. V letih od 1901 do 1907 je bil državnozborski poslanec, od leta 1911 do leta 1921 tudi ljubljanski župan. Na njegovo pisateljsko delo so v začetku vplivali slovenski in nemški pripovedniki. Napisal je slovito povest “Cvetje v jeseni” ter povest o protireformacijskih časih “Vita vitae meae”. Njegovo najpomembnejše delo je zgodovinski roman “Visoška kronika”. Časovno in krajevno barvite so tudi njegove povesti iz obdobja verskih bojev in ponapoleonske kongresne Ljubljane. Politik in pripovednik Ivan Tavčar se je rodil na današnji dan leta 1851 v Poljanah nad Škofjo Loko.
Leta 1886 se je na Cankovi rodil jezikoslovec in etnolog Avgust Pavel, ki velja za prvega prekmurskega znanstvenika ter pomembnega kulturnega posrednika med Madžari in Slovenci. Obiskoval je gimnaziji v Monoštru in Sombotelu ter nato v Budimpešti študiral madžarščino, latinščino in slavistiko. Že kot študent je začel pisati pesmi v prekmurskem narečju in madžarščini ter prevajati in pisati znanstvene članke. Leta 1913 je doktoriral, zatem je učil v vasi Torda na Erdeljskem. Njegov učenec je bil Albert von Szent-Györgyi de Nagyrápolt, madžarski znanstvenik, ki je leta 1937 dobil Nobelovo nagrado za medicino za obrazložitev, kako telo meri krvni tlak in vsebnost kisika v krvi ter podatke prenaša v možgane. Avgust Pavel, ki je napisal prvo prekmursko slovnico, in to v madžarskem jeziku je od leta 1920 živel v Sombotelu in poučeval na gimnaziji, hkrati pa je vodil muzej in urejal njegovo knjižnico. "Bil je prvi univerzitetno šolan jezikoslovec in slovstveni zgodovinar v naši krajini (Prekmurju)," je o njem zapisal Vilko Novak. "Stalno je v njem živel pesnik, ki je najprej nastopil v domačem narečju in med vojsko budniško napovedoval lepšo prihodnost svojemu narodu."
Literarni zgodovinar, jezikoslovec in bibliotekar Mirko Rupel je slavistiko in romanistiko študiral na ljubljanski filozofski fakulteti, izpopolnjeval pa se je v Franciji. Pred drugo svetovno vojno je poučeval na ljubljanskih srednjih šolah, po njej pa je bil ravnatelj Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. Raziskoval je predvsem slovensko reformacijo, protireformacijo in barok ter objavljal arhivsko gradivo in analitične razprave o posameznih avtorjih, predvsem o Trubarju. Odkril in objavil je več zgodnjih slovenskih tiskov, izdajal pa je tudi izbrana besedila protestantskih piscev, Janeza Svetokriškega in Janeza Vajkarda Valvazorja. Mirko Rupel – rodil se je pred 120-imi leti v Trstu – je na takratnem Radiu Ljubljana poldrugo desetletje vodil zelo odmevne jezikovne pogovore.
Gledališki in filmski igralec Volodja Peer je po študiju na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo leta 1957 začel delo v celjskem gledališču. Leta 1964 je postal član Drame Slovenskega narodnega gledališča Maribor, kjer je potem deloval dve desetletji. Volodja Peer je igral tudi v številnih slovenskih in koprodukcijskih filmih, med drugim v filmih Deseti brat, Ljubezni Blanke Kolak in nazadnje leta 1987 v filmu Ljubezen nam je vsem v pogubo.*Posnetek Gledališki in filmski igralec Volodja Peer se je rodil pred 90-imi leti v Celju.
Najstarejša ohranjena gledališka stavba na Slovenskem Ljubljanski župan – prvi jugoslovanski diplomat v Pragi Raziskovalec glasbene teorije in vzgoje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Politik in javni delavec mora biti gmotno neodvisen« Prva kmetijska šola s slovenskim učnim jezikom 56 let po prvi Slovenija dobi drugo univerzo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Graški matematik raziskovalec Kamniško - Savinjskih Alp Trpljenje primorskega ljudstva v literaturi Nacisti razglasijo Pohorje za zaprto območje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Otomanska nevarnost z dunajske smeri Zborovodja slovenskih študentov v Gradcu Zoper elektrarno, ki bi potopila 9 kilometrov doline Soče *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dan vrnitve Primorske k matični domovini Čitalnica pri tržaškem Svetem Jakobu Bled gosti prvi festival jugoslovanskega jazza *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Herbarij z dva tisoč rastlinami Prvi zemljevid slovenskih narečij Zdravniška pot od Gorice do San Francisca
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Potomec bošnjaških ubežnikov – hrvaški svetniški kandidat V 20-ih letih posneli 21 celovečernih filmov Pomembna odkritja zdravnika iz Ljubljane *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vojni minister Avstro-ogrske monarhije Prva letalska nesreča civilnega letala pri nas Besedila za več kot 600 skladb *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Baročni slikarski mojster iz Slovenj Gradca Zoolog, ki je odkopaval néveljskega mamuta Partizanski pevski zbor na turneji po zavezniških bazah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Skrb za slovenske izseljence v Latinski Ameriki Polemike glede razgaljene muze nad Prešernovo glavo “Ali res mora kmet samo ubogati?” *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pesnica in žensko vprašanje Strokovnjak za komunistične države v Kongresni knjižnici v Washingtonu Ena največjih kemičnih tovarn na Slovenskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Od Knafljevega štipendista do diplomata Na ljubljanskem in tržaškem odru Prvi življenjepis škofa Slomška *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zakon o zemljiški odvezi “Slovenske pesmi kranjskiga naroda” Odlok o prepovedi uporabe slovenskega jezika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Drugi slovenski tabor tudi o lastni univerzi Ustanovitelj laboratorija za medicinsko elektroniko in biokibernetiko Zborovanje na Okroglici *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Društvo za preučevanje zgodovine Strokovnjak za umetnost med gotiko in barokom Operni pevec – mojster basovskih vlog *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pisatelj in naravoslovec Škof preselil škofijski sedež ob Dravi navzdol Kamniška izjava iz leta 1938 – še vedno aktualna
Nobelova nagrada za ljubljanskega gimnazijca Prvi »vzorčni velesejem« v Ljubljani Prelomna stvaritev v zgodovini našega gledališča
Državni zakonik v slovenščini Dar odrskega nastopanja in razvita pevska tehnika Literarni zgodovinar in »Jutro pozabljenih« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Radio spregovoril slovensko Pesnik odločno proti unitarizmu v šolstvu 30 let odprtja Škofijske klasične gimnazije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov