Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Radio spregovoril slovensko, od terceta sester Stritar do ljubljanske operne hiše, požig Ljudskega doma pri Svetem Ivanu v Trstu, pesnik odločno proti unitarizmu v šolstvu
Operna altistka Bogdana Stritar je osnovno šolo in meščansko šolo obiskovala na Ptuju. Kot dijakinja na učiteljišču in konservatoriju v Ljubljani pa je s sestrama pela v tercetu Stritar. Pogosto so živo nastopale tudi na tedanjem Radiu Ljubljana. Pred drugo svetovno vojno je bila nekaj let učiteljica, od leta 1940 pa je bila članica ljubljanske Opere. V partizanske vrste je stopila leta 1943, ko je bila izvoljena tudi v Slovenski narodnoosvobodilni svet. Po vojni je kot mezzosopranistka z obsežnim glasovnim razponom in temperamentom ustvarila vrsto opernih likov. *Posnetek Bogdana Stritar se je rodila pred 110-imi leti v Solkanu.
V noči na 2. september pred 100 leti so italijanski nacionalisti požgali Ljudski dom pri Sv. Ivanu v Trstu, kjer so imela sedež »Slovensko gospodarsko društvo« in preostala krajevna slovenska kulturna društva. Svetoivančani so požgani Ljudski dom sicer obnovili, a so fašistične oblasti »Slovensko gospodarsko društvo« pozneje prisilile dom prodati fašistični stranki. Oblast je določila tudi prodajno ceno – znašala je 21 tisoč tedanjih lir, čeprav je bila ocenjena vrednost nepremičnine več kot 300 tisoč lir. Tudi prisilna prodaja premoženja za dosti manj, kot je bilo v resnici vredno, je bila ena izmed oblik fašistične raznarodovalne politike na Primorskem.
Februarja 1928 je katoliška Prosvetna zveza sklenila z državo 15-letno pogodbo o najemu radiooddajne postaje v Domžalah in sama uredila studio na Bavarskem dvoru ob današnji Tivolski cesti v Ljubljani. Neugledno in staro pritlično stavbo, nekdanje skladišče soli, so obnovili, stene velikega studia pa obložili z zavesami in preprogami, da bi zadušili nepotrebne šume in dali prostoru pravo akustiko. Radio Ljubljana je na današnji dan leta 1928 dopoldne začel poskusno oddajati s prenosom odprtja ljubljanskega jesenskega velesejma. Popoldne tega dne sta književnika Fran Saleški Finžgar in Oton Župančič prvič poslala v eter slovensko besedo. Po uvodnem Finžgarjevem govoru je Župančič recitiral odlomke iz Dume, zvečer pa so iz ljubljanske Opere prenašali Smetanovo »Prodano nevesto«.
1. septembra 1983 se je pesnik Janez Menart javno uprl načrtovanim skupnim programskim jedrom jugoslovanskega šolstva, predvsem skupnim osnovam pouka književnosti. V zapisu »Skupna programska jedra in slovenstvo« je zamisel ocenil za centralistično in unitaristično ter jo označil za grob poseg v pravice, ki so bile do tedaj v pristojnosti republik in njihovih narodov. V tako imenovanih skupnih programskih jedrih naj bi se slovenski otroci v šoli učili 70 odstotkov jugoslovanske in le 30 odstotkov slovenske književnosti. S skupnimi jedri so hoteli zagovorniki unitaristične in centralistične Jugoslavije takratni zvezni državi vsiliti enoten jugoslovanski izobraževalni program. Konflikt se je nadaljeval v Zvezi književnikov Jugoslavije, pa tudi v gostilni Mrak v Ljubljani, v kateri so se leta 1984 zbrali slovenski in srbski pisatelji ter ugotovili, »da je z obstoječo Jugoslavijo, v kateri se vsi počutimo slabo, konec«.
6259 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Radio spregovoril slovensko, od terceta sester Stritar do ljubljanske operne hiše, požig Ljudskega doma pri Svetem Ivanu v Trstu, pesnik odločno proti unitarizmu v šolstvu
Operna altistka Bogdana Stritar je osnovno šolo in meščansko šolo obiskovala na Ptuju. Kot dijakinja na učiteljišču in konservatoriju v Ljubljani pa je s sestrama pela v tercetu Stritar. Pogosto so živo nastopale tudi na tedanjem Radiu Ljubljana. Pred drugo svetovno vojno je bila nekaj let učiteljica, od leta 1940 pa je bila članica ljubljanske Opere. V partizanske vrste je stopila leta 1943, ko je bila izvoljena tudi v Slovenski narodnoosvobodilni svet. Po vojni je kot mezzosopranistka z obsežnim glasovnim razponom in temperamentom ustvarila vrsto opernih likov. *Posnetek Bogdana Stritar se je rodila pred 110-imi leti v Solkanu.
V noči na 2. september pred 100 leti so italijanski nacionalisti požgali Ljudski dom pri Sv. Ivanu v Trstu, kjer so imela sedež »Slovensko gospodarsko društvo« in preostala krajevna slovenska kulturna društva. Svetoivančani so požgani Ljudski dom sicer obnovili, a so fašistične oblasti »Slovensko gospodarsko društvo« pozneje prisilile dom prodati fašistični stranki. Oblast je določila tudi prodajno ceno – znašala je 21 tisoč tedanjih lir, čeprav je bila ocenjena vrednost nepremičnine več kot 300 tisoč lir. Tudi prisilna prodaja premoženja za dosti manj, kot je bilo v resnici vredno, je bila ena izmed oblik fašistične raznarodovalne politike na Primorskem.
Februarja 1928 je katoliška Prosvetna zveza sklenila z državo 15-letno pogodbo o najemu radiooddajne postaje v Domžalah in sama uredila studio na Bavarskem dvoru ob današnji Tivolski cesti v Ljubljani. Neugledno in staro pritlično stavbo, nekdanje skladišče soli, so obnovili, stene velikega studia pa obložili z zavesami in preprogami, da bi zadušili nepotrebne šume in dali prostoru pravo akustiko. Radio Ljubljana je na današnji dan leta 1928 dopoldne začel poskusno oddajati s prenosom odprtja ljubljanskega jesenskega velesejma. Popoldne tega dne sta književnika Fran Saleški Finžgar in Oton Župančič prvič poslala v eter slovensko besedo. Po uvodnem Finžgarjevem govoru je Župančič recitiral odlomke iz Dume, zvečer pa so iz ljubljanske Opere prenašali Smetanovo »Prodano nevesto«.
1. septembra 1983 se je pesnik Janez Menart javno uprl načrtovanim skupnim programskim jedrom jugoslovanskega šolstva, predvsem skupnim osnovam pouka književnosti. V zapisu »Skupna programska jedra in slovenstvo« je zamisel ocenil za centralistično in unitaristično ter jo označil za grob poseg v pravice, ki so bile do tedaj v pristojnosti republik in njihovih narodov. V tako imenovanih skupnih programskih jedrih naj bi se slovenski otroci v šoli učili 70 odstotkov jugoslovanske in le 30 odstotkov slovenske književnosti. S skupnimi jedri so hoteli zagovorniki unitaristične in centralistične Jugoslavije takratni zvezni državi vsiliti enoten jugoslovanski izobraževalni program. Konflikt se je nadaljeval v Zvezi književnikov Jugoslavije, pa tudi v gostilni Mrak v Ljubljani, v kateri so se leta 1984 zbrali slovenski in srbski pisatelji ter ugotovili, »da je z obstoječo Jugoslavijo, v kateri se vsi počutimo slabo, konec«.
Avtor planinske markacije Diplomat, ki je emigriral v Združene države Amerike Znanstveno o samomoru in samomorilnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ko je sveti Ahac postal zavetnik Kranjske? Tehnični oče slovenskega radia Pehta iz Galetovega filma Srečno, Kekec *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden prvih promotorjev lepot Savinjskih Alp Oblikovalka maske zaslovela v filmskem svetu Planinska pot od vznožja Pohorja do morja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva doktorica znanosti na ljubljanski univerzi Upornik na seznamu usmrčenih z lažnim imenom Pol stoletja od potresa na Kozjanskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljana dobi civilno bolnišnico Vplivno politično ime na Goriško-Gradiščanskem Neprecenljiva gradbenikova podpora arhitektu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kraljevo ime ubranilo univerzo pred grožnjo ukinitve Obnovljeno delovanje Rdečega križa Fotoreporter žrtev srbskih paravojaških sil *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naš največji predvojni glasbeni modernist Cistercijan in akademski slikar Pred osamosvojitvijo predstavljena posebna poštna znamka *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franz Liszt v Mariboru in nekoliko pozneje v Rogaški Slatini Prva postaja Gorske reševalne službe na Slovenskem Centralna partizanska bolnišnica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden naših vodilnih impresionistov Temperamentni umetniški značaj Preučevalec arhitekturne in urbanistične dediščine na Slovenskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Reka Drava je bila 975 let cerkvenoupravna meja Tragična usoda »pesnika zelene pomladi« Prvi sporazum Tito−Šubašić "Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Raziskovalec zgodovine slovenskega slovstva Lirski sopran za klasične operne vloge Temeljni kamen za prvi visoki objekt v Novi Gorici "Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pesnik, pisatelj in urednik z Okiča pri Boštanju »Beatin dnevnik« − roman po zgledu sentimentalnih meščanskih povesti Zgodovinski Triglav za dan razglasitve samostojnosti "Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden prvih raziskovalcev prazgodovine primorskega prostora Glavna vloga v prvem hrvaškem filmu Nova povojna šolska zakonodaja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Narodna zavzetost publicista in politika Ustanovitelj Akademske založbe Igralec razgibanega temperamenta – polnega mediteranskega duha *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
O pokopališkem redu iz sredine 18. stoletja Rojstni dan ljubljanskega Šentjakobskega gledališča 583 slovenskih žrtev nacistične evtanazije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vrtnica za Primoža Trubarja Nemško-slovenski priročni slovar ali »ročni besednik« Zagovornik enotne in kompleksne geografske vede *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Botanik, ki je bil tudi tržaški župan Ustanovili Glasbeno matico Prvi transport slovenskih izgnancev v Srbijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Nemško-slovenski slovar z več kot 55.000 besedami Začetki motornega letenja v tem delu Evrope Uporniška tajnica poljanske gimnazije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Arheolog in epigrafik s Ptuja Poveljnik sil vojaškega letalstva in protizračne obrambe v času informbiroja Najtemeljitejša interpretacija oblik in vsebin Prešernovega pesništva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
45 tenoristovih let v Dunajski državni operi Britanski feldmaršal zahteval umik jugoslovanskega vojaštva Kranjčanka med tremi najboljšimi alpinistkami sveta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov