Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Radio spregovoril slovensko, od terceta sester Stritar do ljubljanske operne hiše, požig Ljudskega doma pri Svetem Ivanu v Trstu, pesnik odločno proti unitarizmu v šolstvu
Operna altistka Bogdana Stritar je osnovno šolo in meščansko šolo obiskovala na Ptuju. Kot dijakinja na učiteljišču in konservatoriju v Ljubljani pa je s sestrama pela v tercetu Stritar. Pogosto so živo nastopale tudi na tedanjem Radiu Ljubljana. Pred drugo svetovno vojno je bila nekaj let učiteljica, od leta 1940 pa je bila članica ljubljanske Opere. V partizanske vrste je stopila leta 1943, ko je bila izvoljena tudi v Slovenski narodnoosvobodilni svet. Po vojni je kot mezzosopranistka z obsežnim glasovnim razponom in temperamentom ustvarila vrsto opernih likov. *Posnetek Bogdana Stritar se je rodila pred 110-imi leti v Solkanu.
V noči na 2. september pred 100 leti so italijanski nacionalisti požgali Ljudski dom pri Sv. Ivanu v Trstu, kjer so imela sedež »Slovensko gospodarsko društvo« in preostala krajevna slovenska kulturna društva. Svetoivančani so požgani Ljudski dom sicer obnovili, a so fašistične oblasti »Slovensko gospodarsko društvo« pozneje prisilile dom prodati fašistični stranki. Oblast je določila tudi prodajno ceno – znašala je 21 tisoč tedanjih lir, čeprav je bila ocenjena vrednost nepremičnine več kot 300 tisoč lir. Tudi prisilna prodaja premoženja za dosti manj, kot je bilo v resnici vredno, je bila ena izmed oblik fašistične raznarodovalne politike na Primorskem.
Februarja 1928 je katoliška Prosvetna zveza sklenila z državo 15-letno pogodbo o najemu radiooddajne postaje v Domžalah in sama uredila studio na Bavarskem dvoru ob današnji Tivolski cesti v Ljubljani. Neugledno in staro pritlično stavbo, nekdanje skladišče soli, so obnovili, stene velikega studia pa obložili z zavesami in preprogami, da bi zadušili nepotrebne šume in dali prostoru pravo akustiko. Radio Ljubljana je na današnji dan leta 1928 dopoldne začel poskusno oddajati s prenosom odprtja ljubljanskega jesenskega velesejma. Popoldne tega dne sta književnika Fran Saleški Finžgar in Oton Župančič prvič poslala v eter slovensko besedo. Po uvodnem Finžgarjevem govoru je Župančič recitiral odlomke iz Dume, zvečer pa so iz ljubljanske Opere prenašali Smetanovo »Prodano nevesto«.
1. septembra 1983 se je pesnik Janez Menart javno uprl načrtovanim skupnim programskim jedrom jugoslovanskega šolstva, predvsem skupnim osnovam pouka književnosti. V zapisu »Skupna programska jedra in slovenstvo« je zamisel ocenil za centralistično in unitaristično ter jo označil za grob poseg v pravice, ki so bile do tedaj v pristojnosti republik in njihovih narodov. V tako imenovanih skupnih programskih jedrih naj bi se slovenski otroci v šoli učili 70 odstotkov jugoslovanske in le 30 odstotkov slovenske književnosti. S skupnimi jedri so hoteli zagovorniki unitaristične in centralistične Jugoslavije takratni zvezni državi vsiliti enoten jugoslovanski izobraževalni program. Konflikt se je nadaljeval v Zvezi književnikov Jugoslavije, pa tudi v gostilni Mrak v Ljubljani, v kateri so se leta 1984 zbrali slovenski in srbski pisatelji ter ugotovili, »da je z obstoječo Jugoslavijo, v kateri se vsi počutimo slabo, konec«.
6259 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Radio spregovoril slovensko, od terceta sester Stritar do ljubljanske operne hiše, požig Ljudskega doma pri Svetem Ivanu v Trstu, pesnik odločno proti unitarizmu v šolstvu
Operna altistka Bogdana Stritar je osnovno šolo in meščansko šolo obiskovala na Ptuju. Kot dijakinja na učiteljišču in konservatoriju v Ljubljani pa je s sestrama pela v tercetu Stritar. Pogosto so živo nastopale tudi na tedanjem Radiu Ljubljana. Pred drugo svetovno vojno je bila nekaj let učiteljica, od leta 1940 pa je bila članica ljubljanske Opere. V partizanske vrste je stopila leta 1943, ko je bila izvoljena tudi v Slovenski narodnoosvobodilni svet. Po vojni je kot mezzosopranistka z obsežnim glasovnim razponom in temperamentom ustvarila vrsto opernih likov. *Posnetek Bogdana Stritar se je rodila pred 110-imi leti v Solkanu.
V noči na 2. september pred 100 leti so italijanski nacionalisti požgali Ljudski dom pri Sv. Ivanu v Trstu, kjer so imela sedež »Slovensko gospodarsko društvo« in preostala krajevna slovenska kulturna društva. Svetoivančani so požgani Ljudski dom sicer obnovili, a so fašistične oblasti »Slovensko gospodarsko društvo« pozneje prisilile dom prodati fašistični stranki. Oblast je določila tudi prodajno ceno – znašala je 21 tisoč tedanjih lir, čeprav je bila ocenjena vrednost nepremičnine več kot 300 tisoč lir. Tudi prisilna prodaja premoženja za dosti manj, kot je bilo v resnici vredno, je bila ena izmed oblik fašistične raznarodovalne politike na Primorskem.
Februarja 1928 je katoliška Prosvetna zveza sklenila z državo 15-letno pogodbo o najemu radiooddajne postaje v Domžalah in sama uredila studio na Bavarskem dvoru ob današnji Tivolski cesti v Ljubljani. Neugledno in staro pritlično stavbo, nekdanje skladišče soli, so obnovili, stene velikega studia pa obložili z zavesami in preprogami, da bi zadušili nepotrebne šume in dali prostoru pravo akustiko. Radio Ljubljana je na današnji dan leta 1928 dopoldne začel poskusno oddajati s prenosom odprtja ljubljanskega jesenskega velesejma. Popoldne tega dne sta književnika Fran Saleški Finžgar in Oton Župančič prvič poslala v eter slovensko besedo. Po uvodnem Finžgarjevem govoru je Župančič recitiral odlomke iz Dume, zvečer pa so iz ljubljanske Opere prenašali Smetanovo »Prodano nevesto«.
1. septembra 1983 se je pesnik Janez Menart javno uprl načrtovanim skupnim programskim jedrom jugoslovanskega šolstva, predvsem skupnim osnovam pouka književnosti. V zapisu »Skupna programska jedra in slovenstvo« je zamisel ocenil za centralistično in unitaristično ter jo označil za grob poseg v pravice, ki so bile do tedaj v pristojnosti republik in njihovih narodov. V tako imenovanih skupnih programskih jedrih naj bi se slovenski otroci v šoli učili 70 odstotkov jugoslovanske in le 30 odstotkov slovenske književnosti. S skupnimi jedri so hoteli zagovorniki unitaristične in centralistične Jugoslavije takratni zvezni državi vsiliti enoten jugoslovanski izobraževalni program. Konflikt se je nadaljeval v Zvezi književnikov Jugoslavije, pa tudi v gostilni Mrak v Ljubljani, v kateri so se leta 1984 zbrali slovenski in srbski pisatelji ter ugotovili, »da je z obstoječo Jugoslavijo, v kateri se vsi počutimo slabo, konec«.
Za razvoj pridelave sadja Denarna reforma podonavske monarhije Trener na poti do olimpijskih odličij *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Škof, ki se je uprl zahtevi nacistov Na Bledu o Balkanski federaciji Samopostrežne trgovine prihajajo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ugledno ime slovenske pedagogike Politični konflikt namesto avtoceste Osimski sporazumi, kot sta jih sklenili Jugoslavija in Italija ostajajo v veljavi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden začetnikov cepljenja proti črnim kozam Od pop arta prek abstrakcije do erotičnih motivov Osvobajanje Zgornje Savinjske doline *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi turistični vzpon na najvišjo goro Avstrije Slovenski vojaki pri zasedbi Bosne in Hercegovine Nacisti staršem odvzeli 650 otrok *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi potujoči izposojevalec knjig Zaslužni župan Šoštanja Iz gledališča na politični sodni proces *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Knjige, ki so Slovence naučile brati Ko je z Dunaja v Trst prisopihal prvi vlak Gledališka kariera na ljubljanskih in beograjskih odrih *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Poverjenik za uk in bogočastje pri prvi narodni vladi Koroški kronist dogajanja v Slovenskih goricah Češki planinci in njihova koča pod Grintovci *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Potopis odprave v Kartum Franz Liszt v Rogaški Slatini Pionir sodobne ribiške biologije v Jadranskem morju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Olimpijska kolajna za sabljača Satirik jezi gospodo Zadnji vojaki iz Slovenije zapuščajo Jugoslovansko armado *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Provokacija na odru ljubljanske Drame Zakon o vseučilišču Kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani Prvi splošni krajevni muzej v Sloveniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi Slomškov namestnik na mariborskem škofijskem sedežu Pomoč otrokom pri boleznih ušes, nosu in grla Časopis, ki je pozival k povezovanju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Sedemdesetletna igralska kariera Partizansko letališče v Loški dolini Prvi kilometri samo polovične avtoceste *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Guverner Ilirskih provinc uvedel pouk v »deželnem jeziku« Mariborčan v pomorski bitki pri otoku Vis Zborovodja in zbiralec ljudskih pesmi iz Roža *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški kulturnik, šolnik in gospodarstvenik Od diplomata do antropologa Ko so gorele slovenske vasi ... *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Luksemburški uspeh telovadca Jožeta Primožiča - Toša Strokovnjak za avtomatizacijo proizvodnih procesov Jugoslovanska ljudska armada bo v treh mesecih zapustila Slovenijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Iz Bele krajine na škofijski sedež v Michiganu Češki agronom na Kranjskem zatira trtno uš S kraljevim ukazom je Laško postalo mesto *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva pisna omemba Murske Sobote Najizrazitejši slovenski portretist svojega časa Štajerci, Primorci in Istrani v prvi tankovski brigadi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Izgon narodno zavednega duhovnika Prva doktorandka Univerze v Ljubljani Avtor naše prve televizijske nadaljevanke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Metelčica – slovenska pisava prve polovice 19. stoletja Igralka iz Astrahana očarala Ljubljano Skladatelj pihalno – orkestralne glasbe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov