Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Radio spregovoril slovensko, od terceta sester Stritar do ljubljanske operne hiše, požig Ljudskega doma pri Svetem Ivanu v Trstu, pesnik odločno proti unitarizmu v šolstvu
Operna altistka Bogdana Stritar je osnovno šolo in meščansko šolo obiskovala na Ptuju. Kot dijakinja na učiteljišču in konservatoriju v Ljubljani pa je s sestrama pela v tercetu Stritar. Pogosto so živo nastopale tudi na tedanjem Radiu Ljubljana. Pred drugo svetovno vojno je bila nekaj let učiteljica, od leta 1940 pa je bila članica ljubljanske Opere. V partizanske vrste je stopila leta 1943, ko je bila izvoljena tudi v Slovenski narodnoosvobodilni svet. Po vojni je kot mezzosopranistka z obsežnim glasovnim razponom in temperamentom ustvarila vrsto opernih likov. *Posnetek Bogdana Stritar se je rodila pred 110-imi leti v Solkanu.
V noči na 2. september pred 100 leti so italijanski nacionalisti požgali Ljudski dom pri Sv. Ivanu v Trstu, kjer so imela sedež »Slovensko gospodarsko društvo« in preostala krajevna slovenska kulturna društva. Svetoivančani so požgani Ljudski dom sicer obnovili, a so fašistične oblasti »Slovensko gospodarsko društvo« pozneje prisilile dom prodati fašistični stranki. Oblast je določila tudi prodajno ceno – znašala je 21 tisoč tedanjih lir, čeprav je bila ocenjena vrednost nepremičnine več kot 300 tisoč lir. Tudi prisilna prodaja premoženja za dosti manj, kot je bilo v resnici vredno, je bila ena izmed oblik fašistične raznarodovalne politike na Primorskem.
Februarja 1928 je katoliška Prosvetna zveza sklenila z državo 15-letno pogodbo o najemu radiooddajne postaje v Domžalah in sama uredila studio na Bavarskem dvoru ob današnji Tivolski cesti v Ljubljani. Neugledno in staro pritlično stavbo, nekdanje skladišče soli, so obnovili, stene velikega studia pa obložili z zavesami in preprogami, da bi zadušili nepotrebne šume in dali prostoru pravo akustiko. Radio Ljubljana je na današnji dan leta 1928 dopoldne začel poskusno oddajati s prenosom odprtja ljubljanskega jesenskega velesejma. Popoldne tega dne sta književnika Fran Saleški Finžgar in Oton Župančič prvič poslala v eter slovensko besedo. Po uvodnem Finžgarjevem govoru je Župančič recitiral odlomke iz Dume, zvečer pa so iz ljubljanske Opere prenašali Smetanovo »Prodano nevesto«.
1. septembra 1983 se je pesnik Janez Menart javno uprl načrtovanim skupnim programskim jedrom jugoslovanskega šolstva, predvsem skupnim osnovam pouka književnosti. V zapisu »Skupna programska jedra in slovenstvo« je zamisel ocenil za centralistično in unitaristično ter jo označil za grob poseg v pravice, ki so bile do tedaj v pristojnosti republik in njihovih narodov. V tako imenovanih skupnih programskih jedrih naj bi se slovenski otroci v šoli učili 70 odstotkov jugoslovanske in le 30 odstotkov slovenske književnosti. S skupnimi jedri so hoteli zagovorniki unitaristične in centralistične Jugoslavije takratni zvezni državi vsiliti enoten jugoslovanski izobraževalni program. Konflikt se je nadaljeval v Zvezi književnikov Jugoslavije, pa tudi v gostilni Mrak v Ljubljani, v kateri so se leta 1984 zbrali slovenski in srbski pisatelji ter ugotovili, »da je z obstoječo Jugoslavijo, v kateri se vsi počutimo slabo, konec«.
6259 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Radio spregovoril slovensko, od terceta sester Stritar do ljubljanske operne hiše, požig Ljudskega doma pri Svetem Ivanu v Trstu, pesnik odločno proti unitarizmu v šolstvu
Operna altistka Bogdana Stritar je osnovno šolo in meščansko šolo obiskovala na Ptuju. Kot dijakinja na učiteljišču in konservatoriju v Ljubljani pa je s sestrama pela v tercetu Stritar. Pogosto so živo nastopale tudi na tedanjem Radiu Ljubljana. Pred drugo svetovno vojno je bila nekaj let učiteljica, od leta 1940 pa je bila članica ljubljanske Opere. V partizanske vrste je stopila leta 1943, ko je bila izvoljena tudi v Slovenski narodnoosvobodilni svet. Po vojni je kot mezzosopranistka z obsežnim glasovnim razponom in temperamentom ustvarila vrsto opernih likov. *Posnetek Bogdana Stritar se je rodila pred 110-imi leti v Solkanu.
V noči na 2. september pred 100 leti so italijanski nacionalisti požgali Ljudski dom pri Sv. Ivanu v Trstu, kjer so imela sedež »Slovensko gospodarsko društvo« in preostala krajevna slovenska kulturna društva. Svetoivančani so požgani Ljudski dom sicer obnovili, a so fašistične oblasti »Slovensko gospodarsko društvo« pozneje prisilile dom prodati fašistični stranki. Oblast je določila tudi prodajno ceno – znašala je 21 tisoč tedanjih lir, čeprav je bila ocenjena vrednost nepremičnine več kot 300 tisoč lir. Tudi prisilna prodaja premoženja za dosti manj, kot je bilo v resnici vredno, je bila ena izmed oblik fašistične raznarodovalne politike na Primorskem.
Februarja 1928 je katoliška Prosvetna zveza sklenila z državo 15-letno pogodbo o najemu radiooddajne postaje v Domžalah in sama uredila studio na Bavarskem dvoru ob današnji Tivolski cesti v Ljubljani. Neugledno in staro pritlično stavbo, nekdanje skladišče soli, so obnovili, stene velikega studia pa obložili z zavesami in preprogami, da bi zadušili nepotrebne šume in dali prostoru pravo akustiko. Radio Ljubljana je na današnji dan leta 1928 dopoldne začel poskusno oddajati s prenosom odprtja ljubljanskega jesenskega velesejma. Popoldne tega dne sta književnika Fran Saleški Finžgar in Oton Župančič prvič poslala v eter slovensko besedo. Po uvodnem Finžgarjevem govoru je Župančič recitiral odlomke iz Dume, zvečer pa so iz ljubljanske Opere prenašali Smetanovo »Prodano nevesto«.
1. septembra 1983 se je pesnik Janez Menart javno uprl načrtovanim skupnim programskim jedrom jugoslovanskega šolstva, predvsem skupnim osnovam pouka književnosti. V zapisu »Skupna programska jedra in slovenstvo« je zamisel ocenil za centralistično in unitaristično ter jo označil za grob poseg v pravice, ki so bile do tedaj v pristojnosti republik in njihovih narodov. V tako imenovanih skupnih programskih jedrih naj bi se slovenski otroci v šoli učili 70 odstotkov jugoslovanske in le 30 odstotkov slovenske književnosti. S skupnimi jedri so hoteli zagovorniki unitaristične in centralistične Jugoslavije takratni zvezni državi vsiliti enoten jugoslovanski izobraževalni program. Konflikt se je nadaljeval v Zvezi književnikov Jugoslavije, pa tudi v gostilni Mrak v Ljubljani, v kateri so se leta 1984 zbrali slovenski in srbski pisatelji ter ugotovili, »da je z obstoječo Jugoslavijo, v kateri se vsi počutimo slabo, konec«.
Temeljni kamen za železniško postajo v Trstu Ivan Cankar gre na volitve Dr. Juro Hrašovec, prvi slovenski župan Celja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenci med prvimi tržaškimi študenti navtike Lászlo Takács - arhitektov secesijski pečat Murski Soboti Vika Podgorska – pot slovenske igralke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avgusta Šantel, slikarstvo, ki izhaja iz romantične tradicije Zora Piščanc in zgodovinski roman o delovanju bratov Cirila in Metoda »Ali mora kmet res le ubogati?« Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zadnji čarovniški proces na Slovenskem Slava Klavora in Sophie Scholl – slovensko/nemški vrstnici v uporu proti nacizmu Kip arhitekta Jožeta Plečnika na Hradčanih *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vladarski predpis v slovenskem jeziku Magomed Gadžijev – Miško, vojaški kirurg iz Dagestana Vzneseni nagovori z balkona ljubljanske univerze *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Konec vojne prebudil radijsko kukavico Anton Dolar, klasični filolog – častnik v štabu generala Maistra Sizifovo delo liberalno usmerjenega slovenskega politika Staneta Kavčiča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ena največjih zemljiških posesti na Kranjskem Joško Tischler, ustanovni ravnatelj Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu Majniška deklaracija 1989 *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janko Ravnik - skladatelj, pianist in režiser Muzej slovenjgraškega župnika Jakoba Sokliča Domače znanje za poskusno oddajanje teleteksta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Andrej Šuster Drabosnjak – koroški bukovnik Zdravnik dr. Bogdan Brecelj, organizator prve kostne banke pri nas Prva hidroelektrarna elektrarna na Dravi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Začetki ljubljanske borze Ati Soss - vodja študentskega džezovskega orkestra Veseli berači V osvobojeni Ajdovščini imenovana Narodna vlada Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ludvig van Beethoven in ljubljanska filharmonična družba Vida Jeraj Hribar - prva slovenska koncertna violinistka Nada Lampret Souvan, modna oblikovalka in kreativna kostumografinja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Milčinski, zdravnik in izvedenec za sodno medicino Ivo Zorman in družinska kronika o vzponih in padcih slovenskega meščanstva v 20. stoletju Italijanski kralj si priključi okupirano slovensko ozemlje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Peter Pavel Glavar - najdenček postal pospeševalec gospodarskega življenja na Kranjskem Franc Trampuž, učitelj istrskih vinogradnikov Franc Derganc, zdravnik, zavzet za mlajše invalide *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
1. maj, delavski in cerkveni praznik Anton Osterc, učitelj in častnik Maistrove prve slovenske vojske Slovenija pred 20-imi leti stopila v Evropsko unijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Tri knjige o zdravilnih zeliščih stiškega cistercijana Simona Ašiča Stanko Kociper – književnik, ki je bil propagandist slovenskega domobranstva Aprilska mejnika pri zdravljenju bolnikov z nenadno odpovedjo ledvic *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zdravnik Mirko Černič – eden začetnikov travmatologije Ksenija Vidali, operna pevka in pedagoginja širokega slovesa Sporazum o sodelovanju slovenskih in italijanskih upornikov proti nacizmu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vilko Novak, etnolog in slavist, ki je Sloveniji približal Prekmurje Mija Jarc, pionirka naše strokovno utemeljene kostumografije Začetek osvobajanja Trsta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Od avstro-ogrske kadetnice do Centra vojaškega izobraževanja Slovenske vojske France Mihelič, slikar in grafik z motivi iz domačega okolja Od dneva Osvobodilne fronte do dneva upora proti okupatorju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Konec cenzure omogočil izid Prešernove Zdravljice Deportacije prekmurskih Judov Diehl-Oswaldov dachauski proces *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenski tabori spodbujajo narodno zavest Marionetno lutkovno gledališče »Il Piccoli di Podrecca« »Potopljeni svet« teologa, pripovednika in dramatika Stanka Cajnkarja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov