Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan 5. september

05.09.2021

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Danilo Merlak (1921-1979) operni pevec – mojster basovskih vlog, Društvo za preučevanje zgodovine, strokovnjak za umetnost med gotiko in barokom, mentor in vzornik mladim glasbenikom

Društvo za preučevanje deželne zgodovine, Historično društvo za Kranjsko, je bilo leta 1843 ustanovljeno kot del Notranjeavstrijskega historičnega društva, katerega zaščitnik je bil nadvojvoda Janez. Delovalo je kot zveza kranjskega, koroškega in štajerskega pokrajinskega društva, ki je kmalu začela razpadati. Tako je leta 1850 Historično društvo za Kranjsko oklicalo svojo samostojnost. Imelo je približno tristo članov, poleg uradnikov, zdravnikov, pravnikov, duhovnikov in veleposestnikov tudi nekaj trgovcev in obrtnikov. Glavna naloga društva je bilo zbiranje in raziskovanje arhivskega gradiva, arheoloških najdb, odlitkov posameznih spomenikov in sploh vseh zanimivih ostankov iz kranjske preteklosti. Člani so bili zelo uspešni, saj so rešili nekaj graščinskih arhivov, arhiv nemškega viteškega reda in arhiv samostana v Stični. Sedež društva je bil v Ljubljani, izdajalo pa je tudi svoje glasilo. V ljubljanskem liceju je zasnovalo knjižnico, arhiv, numizmatično zbirko, zbirko slik, pečatov in podobno. Po zelo uspešnem delu v petdesetih letih 19. stoletja pa je Historično društvo za Kranjsko začelo zamirati in leta 1885 ugasnilo. Njegove zbirke je prevzel Deželni muzej v Ljubljani, bogata društvena knjižnica pa je postala podlaga za današnjo knjižnico Narodnega muzeja.

Umetnostni zgodovinar Emilijan Cevc je leta 1952 doktoriral na filozofski fakulteti v Ljubljani. Pri svojem poznejšem delu se je posebno posvečal srednjeveški umetnosti pri nas, predvsem kiparstvu, raziskoval obdobje med gotiko in barokom, spremljal sodobne umetnostne pojave in med drugim objavil obširen pregled sodobne slovenske umetnosti. Sodeloval je pri pripravi različnih razstav v Ljubljani in drugod, pisal spremna besedila za kataloge ter razprave o etnografskih in arheoloških vprašanjih. Od leta 1950 je bil sodelavec Umetnostnozgodovinskega inštituta Franceta Steleta pri Znanstvenoraziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti ter vrsto let profesor za zgodovino in varstvo sakralne umetnosti na teološki fakulteti v Ljubljani. Umetnostni zgodovinar, član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Emilijan Cevc se je rodil leta 1920 v Kamniku.

Operni pevec Danilo Merlak je bil znan po veliki muzikalnosti in pevski vzdržljivosti, zato je z lahkoto poustvarjal tudi najtežje basovske vloge. *Posnetek S prirojeno odrsko inteligenco, intuicijo in izjemno muzikalnostjo je bil ena najizrazitejših osebnosti v opernem življenju v drugi polovici dvajsetega stoletja pri nas. Rodil se je pred 100 leti v Škednju pri Trstu. Ko je v Trstu zmagal na pevskem tekmovanju, si je pridobil štipendijo za študij solopetja. Odšel je v Bologno, od tam pa so ga med drugo svetovno vojno odgnali v koncentracijsko taborišče v Nemčiji. Po vojni se je vrnil v Trst, nadaljeval študij in v tržaški Operi debitiral kot Komtur v Mozartovi operi Don Juan. Takrat je bil na predstavi tudi Danilo Švara in ga povabil v Slovenijo. Pel je v Mariboru, Splitu, Italiji in drugje, nazadnje pa kot redno angažiran v Ljubljani. Od takrat ni bilo uprizoritve Verdija, v kateri ne bi nastopil. Kot koncertni pevec je basist Danilo Merlak nastopal predvsem s slovenskimi deli.

Violinist Tomaž Lorenz je že v zgodnji mladosti skupaj z bratoma, pianistom Primožem in violončelistom Matijo, igral v triu Lorenz. Diplomiral je na ljubljanski akademiji za glasbo, na kateri je dokončal podiplomski študij violine in komorne igre ter pozneje tudi poučeval. Kot pedagog je več kot štiri desetletja navduševal mlade za skupno muziciranje. Ob njegovi mentorski pomoči so nastale številne komorne skupine. Zanje je pripravljal tudi poletni tečaj Glasbeni julij na Obali. Krstno je izvedel več kot sto slovenskih skladb, tako solističnih kot komornih. Bil je častni član Društva slovenskih skladateljev in Glasbene mladine ljubljanske. Violinist in pedagog Tomaž Lorenz se je rodil leta 1944 v Ljubljani


Na današnji dan

6237 epizod

Na današnji dan

6237 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan 5. september

05.09.2021

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Danilo Merlak (1921-1979) operni pevec – mojster basovskih vlog, Društvo za preučevanje zgodovine, strokovnjak za umetnost med gotiko in barokom, mentor in vzornik mladim glasbenikom

Društvo za preučevanje deželne zgodovine, Historično društvo za Kranjsko, je bilo leta 1843 ustanovljeno kot del Notranjeavstrijskega historičnega društva, katerega zaščitnik je bil nadvojvoda Janez. Delovalo je kot zveza kranjskega, koroškega in štajerskega pokrajinskega društva, ki je kmalu začela razpadati. Tako je leta 1850 Historično društvo za Kranjsko oklicalo svojo samostojnost. Imelo je približno tristo članov, poleg uradnikov, zdravnikov, pravnikov, duhovnikov in veleposestnikov tudi nekaj trgovcev in obrtnikov. Glavna naloga društva je bilo zbiranje in raziskovanje arhivskega gradiva, arheoloških najdb, odlitkov posameznih spomenikov in sploh vseh zanimivih ostankov iz kranjske preteklosti. Člani so bili zelo uspešni, saj so rešili nekaj graščinskih arhivov, arhiv nemškega viteškega reda in arhiv samostana v Stični. Sedež društva je bil v Ljubljani, izdajalo pa je tudi svoje glasilo. V ljubljanskem liceju je zasnovalo knjižnico, arhiv, numizmatično zbirko, zbirko slik, pečatov in podobno. Po zelo uspešnem delu v petdesetih letih 19. stoletja pa je Historično društvo za Kranjsko začelo zamirati in leta 1885 ugasnilo. Njegove zbirke je prevzel Deželni muzej v Ljubljani, bogata društvena knjižnica pa je postala podlaga za današnjo knjižnico Narodnega muzeja.

Umetnostni zgodovinar Emilijan Cevc je leta 1952 doktoriral na filozofski fakulteti v Ljubljani. Pri svojem poznejšem delu se je posebno posvečal srednjeveški umetnosti pri nas, predvsem kiparstvu, raziskoval obdobje med gotiko in barokom, spremljal sodobne umetnostne pojave in med drugim objavil obširen pregled sodobne slovenske umetnosti. Sodeloval je pri pripravi različnih razstav v Ljubljani in drugod, pisal spremna besedila za kataloge ter razprave o etnografskih in arheoloških vprašanjih. Od leta 1950 je bil sodelavec Umetnostnozgodovinskega inštituta Franceta Steleta pri Znanstvenoraziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti ter vrsto let profesor za zgodovino in varstvo sakralne umetnosti na teološki fakulteti v Ljubljani. Umetnostni zgodovinar, član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Emilijan Cevc se je rodil leta 1920 v Kamniku.

Operni pevec Danilo Merlak je bil znan po veliki muzikalnosti in pevski vzdržljivosti, zato je z lahkoto poustvarjal tudi najtežje basovske vloge. *Posnetek S prirojeno odrsko inteligenco, intuicijo in izjemno muzikalnostjo je bil ena najizrazitejših osebnosti v opernem življenju v drugi polovici dvajsetega stoletja pri nas. Rodil se je pred 100 leti v Škednju pri Trstu. Ko je v Trstu zmagal na pevskem tekmovanju, si je pridobil štipendijo za študij solopetja. Odšel je v Bologno, od tam pa so ga med drugo svetovno vojno odgnali v koncentracijsko taborišče v Nemčiji. Po vojni se je vrnil v Trst, nadaljeval študij in v tržaški Operi debitiral kot Komtur v Mozartovi operi Don Juan. Takrat je bil na predstavi tudi Danilo Švara in ga povabil v Slovenijo. Pel je v Mariboru, Splitu, Italiji in drugje, nazadnje pa kot redno angažiran v Ljubljani. Od takrat ni bilo uprizoritve Verdija, v kateri ne bi nastopil. Kot koncertni pevec je basist Danilo Merlak nastopal predvsem s slovenskimi deli.

Violinist Tomaž Lorenz je že v zgodnji mladosti skupaj z bratoma, pianistom Primožem in violončelistom Matijo, igral v triu Lorenz. Diplomiral je na ljubljanski akademiji za glasbo, na kateri je dokončal podiplomski študij violine in komorne igre ter pozneje tudi poučeval. Kot pedagog je več kot štiri desetletja navduševal mlade za skupno muziciranje. Ob njegovi mentorski pomoči so nastale številne komorne skupine. Zanje je pripravljal tudi poletni tečaj Glasbeni julij na Obali. Krstno je izvedel več kot sto slovenskih skladb, tako solističnih kot komornih. Bil je častni član Društva slovenskih skladateljev in Glasbene mladine ljubljanske. Violinist in pedagog Tomaž Lorenz se je rodil leta 1944 v Ljubljani


30.05.2022

Na današnji dan 30. maj

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


29.05.2022

Na današnji dan 29. maj

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


28.05.2022

Na današnji dan 28. maj

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


27.05.2022

Na današnji dan 27. maj

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


26.05.2022

Na današnji dan 26. maj

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


25.05.2022

Na današnji dan 25. maj

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


24.05.2022

Na današnji dan, 24. maj

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


23.05.2022

Na današnji dan 23. maj

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


22.05.2022

Na današnji dan 22.5.

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


21.05.2022

Na današnji dan, 21. 5.

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


20.05.2022

Na današnji dan 20.5.

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


19.05.2022

Na današnji dan 19. 5.

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


18.05.2022

Na današnji dan 18.5.

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


17.05.2022

Na današnji dan 17.5.

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


16.05.2022

Na današnji dan 16.5.

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


15.05.2022

Na današnji dan 15. maj

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


14.05.2022

Na današnji dan 14. maj

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


13.05.2022

Na današnji dan 13. majj

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


12.05.2022

Na današnji dan 12. maj

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


11.05.2022

Na današnji dan

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


Stran 44 od 312
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov