Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan 9. september

09.09.2021

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Mara Kralj, slikarka in oblikovalka lutk, pesnica in žensko vprašanje, strokovnjak za komunistične države v Kongresni knjižnici v Washingtonu, ena največjih kemičnih tovarn na Slovenskem

Pesnica, pisateljica in publicistka Marica Strnad se je rodila leta 1872 v Šmarju pri Jelšah. Učiteljišče je končala v Ljubljani, poučevala na Štajerskem in po poroki odšla v Rusijo. Po dvajsetih letih se je vrnila in bila do upokojitve učiteljica. Pisala je pesmi pod Stritarjevim, Gregorčičevim in Aškerčevim vplivom ter pripovedno prozo in članke s svobodomiselnimi in radikalnimi nazori o ženskem vprašanju. Marica Strnad je tudi prevajala Čehova in pisala o Rusiji.

Slikarka, ilustratorka in oblikovalka lutk Mara Kralj se je rodila leta 1909 na Dunaju v ugledni umetniški družini Jeraj – mama Vida je bila pesnica slovenske moderne, oče Karl pa violinist. Kljub spodbudam, da bi se ukvarjala z glasbo, se je Mara odločila za likovno ustvarjanje in se leta 1925 vpisala na takrat na novo ustanovljen keramični oddelek Tehnične srednje šole v Ljubljani. Že tri leta pozneje se je kot absolventka prve generacije te šole in ena opaznih učenk priznanega umetnika Franceta Kralja uvrstila na pregledno razstavo Slovenska moderna umetnost 1918–1928; na razstavi se je predstavila s kipi in keramiko. Potem ko se je leta 1928 poročila s slikarjem, ekspresionističnim kiparjem in ilustratorjem Tonetom Kraljem, mu je pomagala pri poslikavi številnih cerkva na Primorskem. Od leta 1952 je oblikovala lutke in maske v Lutkovnem gledališču Ljubljana. Od zamisli do končne izvedbe je z lutkami opremila Ježkovo Zvezdico Zaspanko in Butalce Frana Milčinskega, pa tudi Obutega mačka in Ostržka – lutke, ob katerih so odraščali rodovi otrok. *Posnetek Mara Kralj se je ukvarjala tudi z malo plastiko, posvečala se je ilustraciji, predvsem pa je znana kot portretistka. Ohranila se je vrsta njenih portretov v olju, med njimi je veliko otroških, v katerih se kaže njena edinstvena sposobnost vživljanja v otroško dušo.

Pravnik in gospodarstvenik Drago Zalar je iz mednarodnega prava in ekonomije doktoriral leta 1936 v Parizu. Kot diplomatski uslužbenec je med drugim med drugo svetovno vojno delal na jugoslovanskem poslaništvu v Vatikanu. Ukvarjal se je predvsem z organiziranjem pomoči internirancem in zavezniškim vojakom, pobeglim iz taborišč. Pred koncem vojne je bil zaposlen še na poslaništvih v Parizu in Bernu. Leta 1952 se je odselil v Združene države Amerike. Najprej je delal v Kongresni knjižnici v Washingtonu kot strokovnjak za komunistične države, potem pa je pri Nacionalni znanstveni fundaciji skrbel za sodelovanje in izvajanje načrta znanstvene pomoči različnim državam. Pomagal je tudi pri razvoju Inštituta Jožefa Štefana v Ljubljani. Drago Zalar se je rodil leta 1909 v Borovnici pri Vrhniki.

9. septembra pred 100 leti je Tovarna za dušik d. d. Ruše pod vodstvom Kreditnega zavoda za trgovino in industrijo prevzela prejšnjo dunajsko tovarno, ki je bila ustanovljena leta 1916 za proizvodnjo kalcijevega karbida, ki so ga med prvo svetovno vojno potrebovali za vojaške namene. Ob koncu vojne so tovarno preuredili za proizvodnjo mineralnih gnojil in karbida, konec dvajsetih let pa je proizvodnjo razširila še na tehnične pline, brusna sredstva in ferozlitine. Tovarna dušika Ruše se je med obema vojnama razvila v eno največjih kemičnih tovarn na Slovenskem.


Na današnji dan

6236 epizod

Na današnji dan

6236 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan 9. september

09.09.2021

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Mara Kralj, slikarka in oblikovalka lutk, pesnica in žensko vprašanje, strokovnjak za komunistične države v Kongresni knjižnici v Washingtonu, ena največjih kemičnih tovarn na Slovenskem

Pesnica, pisateljica in publicistka Marica Strnad se je rodila leta 1872 v Šmarju pri Jelšah. Učiteljišče je končala v Ljubljani, poučevala na Štajerskem in po poroki odšla v Rusijo. Po dvajsetih letih se je vrnila in bila do upokojitve učiteljica. Pisala je pesmi pod Stritarjevim, Gregorčičevim in Aškerčevim vplivom ter pripovedno prozo in članke s svobodomiselnimi in radikalnimi nazori o ženskem vprašanju. Marica Strnad je tudi prevajala Čehova in pisala o Rusiji.

Slikarka, ilustratorka in oblikovalka lutk Mara Kralj se je rodila leta 1909 na Dunaju v ugledni umetniški družini Jeraj – mama Vida je bila pesnica slovenske moderne, oče Karl pa violinist. Kljub spodbudam, da bi se ukvarjala z glasbo, se je Mara odločila za likovno ustvarjanje in se leta 1925 vpisala na takrat na novo ustanovljen keramični oddelek Tehnične srednje šole v Ljubljani. Že tri leta pozneje se je kot absolventka prve generacije te šole in ena opaznih učenk priznanega umetnika Franceta Kralja uvrstila na pregledno razstavo Slovenska moderna umetnost 1918–1928; na razstavi se je predstavila s kipi in keramiko. Potem ko se je leta 1928 poročila s slikarjem, ekspresionističnim kiparjem in ilustratorjem Tonetom Kraljem, mu je pomagala pri poslikavi številnih cerkva na Primorskem. Od leta 1952 je oblikovala lutke in maske v Lutkovnem gledališču Ljubljana. Od zamisli do končne izvedbe je z lutkami opremila Ježkovo Zvezdico Zaspanko in Butalce Frana Milčinskega, pa tudi Obutega mačka in Ostržka – lutke, ob katerih so odraščali rodovi otrok. *Posnetek Mara Kralj se je ukvarjala tudi z malo plastiko, posvečala se je ilustraciji, predvsem pa je znana kot portretistka. Ohranila se je vrsta njenih portretov v olju, med njimi je veliko otroških, v katerih se kaže njena edinstvena sposobnost vživljanja v otroško dušo.

Pravnik in gospodarstvenik Drago Zalar je iz mednarodnega prava in ekonomije doktoriral leta 1936 v Parizu. Kot diplomatski uslužbenec je med drugim med drugo svetovno vojno delal na jugoslovanskem poslaništvu v Vatikanu. Ukvarjal se je predvsem z organiziranjem pomoči internirancem in zavezniškim vojakom, pobeglim iz taborišč. Pred koncem vojne je bil zaposlen še na poslaništvih v Parizu in Bernu. Leta 1952 se je odselil v Združene države Amerike. Najprej je delal v Kongresni knjižnici v Washingtonu kot strokovnjak za komunistične države, potem pa je pri Nacionalni znanstveni fundaciji skrbel za sodelovanje in izvajanje načrta znanstvene pomoči različnim državam. Pomagal je tudi pri razvoju Inštituta Jožefa Štefana v Ljubljani. Drago Zalar se je rodil leta 1909 v Borovnici pri Vrhniki.

9. septembra pred 100 leti je Tovarna za dušik d. d. Ruše pod vodstvom Kreditnega zavoda za trgovino in industrijo prevzela prejšnjo dunajsko tovarno, ki je bila ustanovljena leta 1916 za proizvodnjo kalcijevega karbida, ki so ga med prvo svetovno vojno potrebovali za vojaške namene. Ob koncu vojne so tovarno preuredili za proizvodnjo mineralnih gnojil in karbida, konec dvajsetih let pa je proizvodnjo razširila še na tehnične pline, brusna sredstva in ferozlitine. Tovarna dušika Ruše se je med obema vojnama razvila v eno največjih kemičnih tovarn na Slovenskem.


20.09.2024

27. september - Edvard Kocbek (1904) »pričevalec našega časa«

Prvi slovenski časopisni urednik pred sodiščem Poplave v Ljubljani Začetki Teritorialne obrambe


20.09.2024

26. september - čitalnica v Laškem (1869)

Ustvarjalna moč iz dediščine secesije in simbolizma Kipar, ki je ustvarjal na Koroškem Narodni svet za Štajersko


20.09.2024

25. september - 'Ne Moskva, ne Rim, Ljubljana!' (1936)

Znanstveni preučevalec velemolekul Glasbena folklora Prlekije in Prekmurja Ustvarjalec številnih javnih spomenikov


20.09.2024

24. september - Mihael Hermann, slovenski politik nemškega rodu (1822)

Beli menihi v Stični Polsuh za odrski jezik Pripadnik ravnogorskega četniškega gibanja


20.09.2024

23. september - dve desetletji viadukta Črni kal (2004)

Gasilski vojvoda v Metliki Prva slovenska naravoslovna učbenika za višje razrede gimnazij Zdravljica za olimpijce


18.09.2024

22. september - Marko Zorko (1944) novinar in satirik

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


18.09.2024

21. september - Milan Prosen (1902) pribočnik jugoslovanske kraljice Marije

Volilni uspeh koroških Slovencev Projekti gradbenika in geomehanika Profesor kemije na ljubljanski univerzi


18.09.2024

20. september - Mihajlo Pupin – častni občan Bleda (1921)

Avantgardist novomeške pomladi Partizanska ofenziva v podporo zahodnim zaveznikom Velenje postane mesto *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


18.09.2024

19. september - Tito opozoril, da se v državi poje preveč kruha (Ostrožno,1954)

Desetletja na gledaliških odrih Predanost gozdovom Blaženi Anton Martin Slomšek *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


18.09.2024

18. september - ustanovljena druga slovenska univerza (1975)

Streli na protestnike v Ljubljani Končana poslikava kupole ljubljanske stolnice Prva ženska na Triglavu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


17.09.2024

17. september - Partizanska tiskarna "Slovenija" (1944)

Graški matematik – ljubitelj kamniško-savinjskih gora »Slike iz vsakdanjega življenja«. Upornik in literat *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


16.09.2024

16. september - z vlakom z Dunaja do dežele Kranjske (1846)

Zadnji veliki otomanski vojni pohod Med zadružništvom, politiko in gledališčem Podjetnik in ladjar z Reke – častni meščan Ljubljane *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


08.09.2024

15. september - vrnitev Primorske k matični domovini (1947)

Ruške verske igre Uspehi živinorejskega strokovnjaka Jazz na Bledu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


08.09.2024

14. september - Zoran Rant (1904) vrhunski strokovnjak za procesno tehniko

Spominska plošča na Prešernovi rojstni hiši Pesmi in povesti vaške učiteljice Po avtocesti od Postojne do Razdrtega *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


08.09.2024

13. september - »podjetje za proizvodnjo filmov« (1946)

Narasla dravska voda zaslužna za novi mestni most Novi temelji naše arheologije Z 11-imi leti zborovodja in organist *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


08.09.2024

12. september - Anton Jobst (1894) skladatelj, ki ga je Titov režim najprej izgnal in nato odlikoval

Slovničar prve polovice 18. stoletja Pesnik slovečega imena Začetek konjeniških prireditev v Ljutomeru *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


08.09.2024

11. september - partizanski pevski zbor na turneji po zavezniških bazah (1944)

Baročni slikarski mojster iz Slovenj Gradca »Štajerski pritepenec« – deželni glavar Kranjske Eden od vrhuncev povojnega gledališkega pisanja pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


08.09.2024

10. september - mirovna pogodba iz Saint-Germaina (1919)

Podobar in učitelj Začetek študijskega procesa na novoustanovljeni Ljubljanski univerzi Kmet in politik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


08.09.2024

9. september - Slavinja – časopis, ki ni smel iziti (1824)

Pisateljica o ženskem vprašanju Slikarka in ustvarjalka lutk Za uveljavljanje naših ilustriranih knjig za otroke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


29.08.2024

8. september - 200 let od Slomškovega mašniškega posvečenja (1824)

Zgodovinar v razmejitveni komisiji Skrivni sestanek na Nanosu Od kod je prišlo sidro, ki je zdaj v ljubljanskem parku Zvezda? *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


Stran 1 od 312
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov