Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan 14. september

14.09.2021

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Prva spominska plošča na Prešernovi rojstni hiši, herbarij z dva tisoč rastlinami, devet desetletij prvega zemljevida slovenskih narečij, kako je v spomin na izgnanstvo nastal »vlak bratstva in enotnosti«?

Ljubljanski botanični vrt je pod vodstvom Alfonza Paulina dosegel evropsko raven. Ko ga je pred 90. leti prenehal upravljati, je bilo v njem že več kot sedem tisoč različnih rastlin, med njimi skoraj vse, ki rastejo pri nas. Hkrati s sistematskim zbiranjem in gojenjem rastlin je več kot štiri desetletja nastajal tudi Paulinov herbarij, najpopolnejše tovrstno delo iz naših krajev, znano kot “Flora exiccata carniolica”; vsebuje podatke o dva tisoč rastlinah. Sam in ob pomoči sodelavcev je nabiral rastline najprej po Kranjskem in nato po vsej Sloveniji. Našel je več kot dvesto dotlej na Slovenskem še neugotovljenih vrst, precej pa jih ni bilo znanih tudi nikjer drugod in tako nosijo zdaj njegovo ime. To glavno Paulinovo delo je še dandanes temeljno za vsako študijo o rastlinstvu na slovenskem ozemlju. Alfonz Paulin se je rodil leta 1853 na graščini Turn pri Krškem.

Slovensko pisateljsko društvo je 14. septembra 1872 na rojstni hiši Franceta Prešerna v Vrbi na Gorenjskem vzidalo spominsko ploščo. To je bilo prvo spominsko znamenje, posvečeno našemu največjemu pesniku. Na slovesnosti se zbralo kakih šest tisoč Prešernovih častilcev, iz Ljubljane je na Gorenjsko peljal celo poseben vlak. Peli so kantato, ki jo je za to priložnost napisal Josip Stritar in uglasbil Benjamin Ipavec. Dodajmo še, da je bila to ena prvih izvedenih pobud Društva slovenskih pisateljev, ki je bilo ustanovljeno aprila 1872. Pobudo zanj je dal njegov poznejši prvi predsednik Davorin Trstenjak, doma iz Kraljevcev pri Svetem Juriju ob Ščavnici.

Leta 1890 se je v Ljubljani rodil jezikoslovec Fran Ramovš. Študij je začel na Dunaju in ga nadaljeval v Gradcu. Disertacijo o slovenskih odrazih praslovanskih polglasnikov je končal leta 1912 in bil dve leti pozneje promoviran za doktorja filozofije. Bil je med ustanovitelji ljubljanske univerze in eden njenih prvih rednih profesorjev, leta 1938 pa je sodeloval tudi pri ustanovitvi Akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani. Kot jezikoslovec se je Fran Ramovš ukvarjal s historično slovnico slovenskega jezika, raziskoval narečja in v knjigi “Dialektološka karta slovenskega jezika” pred 90. leti (1931) objavil prvi znanstveno utemeljeni zemljevid slovenskih narečij. Razdelil jih je na sedem skupin s približno 40-imi narečji. Pri preučevanju slovenskega jezika je brez dvoma začel novo obdobje. S poglobljenimi deli, v katerih so inovativne, prepričljive in tekoče izpeljane rešitve, se je Fran Ramovš zapisal med najpomembnejše slovenske jezikoslovce.

Nacistični okupator so na zasedenem ozemlju koroške, Štajerske in Gorenjske nameraval uničiti slovenski narod kot etnično enoto. Tako je v nemškem raznarodovalnem programu imelo pomembno mesto tudi množično izganjanje Slovencev. Najprej so začeli izganjati predvsem izobražence ter narodno zavedne družine in posameznike. Največ so jih v živinskih železniških vagonih napotili v Bosno in Hercegovino, na Hrvaško in v Srbijo. Posnetek* Dodaja upokojeni zdravnik prof. dr. Elko Borko iz Maribora, ki je moral s sedmimi leti skupaj s svojo družino na prisilno pot v Srbijo. Ob 20. obletnici odhoda prvega vlaka z izgnanci iz Maribora v Srbijo, torej na današnji dan pred 60. leti (1961), je začel voziti tako imenovani »vlak bratstva in enotnosti«. Posebni vlak je vsako leto izmenično vozil slovenske izgnance iz obdobja druge svetovne vojne k srbskim družinam, člane srbskih družin, pri katerih so izgnanci živeli, pa v Slovenijo. Pozneje so se nekdanjim izseljencem pridružile tudi delegacije občin, ki so se pobratile s srbskimi občinami. Zadnji vlak bratstva in enotnosti je iz Slovenije odpeljal leta 1989.


Na današnji dan

6259 epizod

Na današnji dan

6259 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan 14. september

14.09.2021

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Prva spominska plošča na Prešernovi rojstni hiši, herbarij z dva tisoč rastlinami, devet desetletij prvega zemljevida slovenskih narečij, kako je v spomin na izgnanstvo nastal »vlak bratstva in enotnosti«?

Ljubljanski botanični vrt je pod vodstvom Alfonza Paulina dosegel evropsko raven. Ko ga je pred 90. leti prenehal upravljati, je bilo v njem že več kot sedem tisoč različnih rastlin, med njimi skoraj vse, ki rastejo pri nas. Hkrati s sistematskim zbiranjem in gojenjem rastlin je več kot štiri desetletja nastajal tudi Paulinov herbarij, najpopolnejše tovrstno delo iz naših krajev, znano kot “Flora exiccata carniolica”; vsebuje podatke o dva tisoč rastlinah. Sam in ob pomoči sodelavcev je nabiral rastline najprej po Kranjskem in nato po vsej Sloveniji. Našel je več kot dvesto dotlej na Slovenskem še neugotovljenih vrst, precej pa jih ni bilo znanih tudi nikjer drugod in tako nosijo zdaj njegovo ime. To glavno Paulinovo delo je še dandanes temeljno za vsako študijo o rastlinstvu na slovenskem ozemlju. Alfonz Paulin se je rodil leta 1853 na graščini Turn pri Krškem.

Slovensko pisateljsko društvo je 14. septembra 1872 na rojstni hiši Franceta Prešerna v Vrbi na Gorenjskem vzidalo spominsko ploščo. To je bilo prvo spominsko znamenje, posvečeno našemu največjemu pesniku. Na slovesnosti se zbralo kakih šest tisoč Prešernovih častilcev, iz Ljubljane je na Gorenjsko peljal celo poseben vlak. Peli so kantato, ki jo je za to priložnost napisal Josip Stritar in uglasbil Benjamin Ipavec. Dodajmo še, da je bila to ena prvih izvedenih pobud Društva slovenskih pisateljev, ki je bilo ustanovljeno aprila 1872. Pobudo zanj je dal njegov poznejši prvi predsednik Davorin Trstenjak, doma iz Kraljevcev pri Svetem Juriju ob Ščavnici.

Leta 1890 se je v Ljubljani rodil jezikoslovec Fran Ramovš. Študij je začel na Dunaju in ga nadaljeval v Gradcu. Disertacijo o slovenskih odrazih praslovanskih polglasnikov je končal leta 1912 in bil dve leti pozneje promoviran za doktorja filozofije. Bil je med ustanovitelji ljubljanske univerze in eden njenih prvih rednih profesorjev, leta 1938 pa je sodeloval tudi pri ustanovitvi Akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani. Kot jezikoslovec se je Fran Ramovš ukvarjal s historično slovnico slovenskega jezika, raziskoval narečja in v knjigi “Dialektološka karta slovenskega jezika” pred 90. leti (1931) objavil prvi znanstveno utemeljeni zemljevid slovenskih narečij. Razdelil jih je na sedem skupin s približno 40-imi narečji. Pri preučevanju slovenskega jezika je brez dvoma začel novo obdobje. S poglobljenimi deli, v katerih so inovativne, prepričljive in tekoče izpeljane rešitve, se je Fran Ramovš zapisal med najpomembnejše slovenske jezikoslovce.

Nacistični okupator so na zasedenem ozemlju koroške, Štajerske in Gorenjske nameraval uničiti slovenski narod kot etnično enoto. Tako je v nemškem raznarodovalnem programu imelo pomembno mesto tudi množično izganjanje Slovencev. Najprej so začeli izganjati predvsem izobražence ter narodno zavedne družine in posameznike. Največ so jih v živinskih železniških vagonih napotili v Bosno in Hercegovino, na Hrvaško in v Srbijo. Posnetek* Dodaja upokojeni zdravnik prof. dr. Elko Borko iz Maribora, ki je moral s sedmimi leti skupaj s svojo družino na prisilno pot v Srbijo. Ob 20. obletnici odhoda prvega vlaka z izgnanci iz Maribora v Srbijo, torej na današnji dan pred 60. leti (1961), je začel voziti tako imenovani »vlak bratstva in enotnosti«. Posebni vlak je vsako leto izmenično vozil slovenske izgnance iz obdobja druge svetovne vojne k srbskim družinam, člane srbskih družin, pri katerih so izgnanci živeli, pa v Slovenijo. Pozneje so se nekdanjim izseljencem pridružile tudi delegacije občin, ki so se pobratile s srbskimi občinami. Zadnji vlak bratstva in enotnosti je iz Slovenije odpeljal leta 1989.


08.09.2024

10. september - mirovna pogodba iz Saint-Germaina (1919)

Podobar in učitelj Začetek študijskega procesa na novoustanovljeni Ljubljanski univerzi Kmet in politik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


08.09.2024

9. september - Slavinja – časopis, ki ni smel iziti (1824)

Pisateljica o ženskem vprašanju Slikarka in ustvarjalka lutk Za uveljavljanje naših ilustriranih knjig za otroke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


29.08.2024

8. september - 200 let od Slomškovega mašniškega posvečenja (1824)

Zgodovinar v razmejitveni komisiji Skrivni sestanek na Nanosu Od kod je prišlo sidro, ki je zdaj v ljubljanskem parku Zvezda? *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


29.08.2024

7. september - Matej Tominc (1790) in prvi koraki turizma v Škocjanskih jamah

Zakon o zemljiški odvezi “Slovenske pesmi kranjskiga naroda” Pomembno igralsko ime na Tržaškem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


29.08.2024

6. september - Bazoviške žrtve (1930)

Potrjena ustanovitev ljubljanske škofije Drugi slovenski tabor v Žalcu Ljubljana za dobrega pol stoletja dobila tramvaj *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


29.08.2024

5. september - izenačenje svetovnega rekorda v Celju (1964)

»Bitka pri mrzli reki« Prvo slovensko športno društvo v Mariboru Violinist, pedagog in mentor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


29.08.2024

4. september - sprememba meja in sedeža Lavantinske škofije (1859)

O glavnem mestu Slovenije Prvi poveljnik vojne mornarice Države Slovencev, Hrvatov in Srbov Spominska plošča na rojstni hiši generala Rudolfa Maistra *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


29.08.2024

3. september - Marjan Ciglič (1924) avtor izjemne fotografske dediščine

Nobelovec iz Ljubljane Časopis Amerikanski Slovenec Igralčev občutek za ljudskost *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


03.09.2024

Graški nobelovec rojen v Ljubljani

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


29.08.2024

2. september - cerkvenoupravna pripadnost župnije Razkrižje (1994)

Prostovoljec na balkanskih bojiščih Sloveča ljubljanska trgovska šola Strokovnjak za kibernetiko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


24.08.2024

1. september - Marko Župančič (1914) arhitektov pečat v Trbovljah

Začetki homeopatije na Slovenskem Dobili smo radio Pesnik proti unitarizaciji šolstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


24.08.2024

31. avgust - s pomočjo slovenskih partizanov iz vojnega ujetništva (1944)

Pisatelj in zapornik Katoliški duhovnik pomaga partizanom Prva orglarka v cerkvi svetega Petra v Rimu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


24.08.2024

30. avgust - Danilo Pokorn (1924) pravnik in muzikolog

Borec za pravice manjšin Cerkveni skladatelj in zapornik Slovenski minister v dunajski vladi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


24.08.2024

29. avgust - pilot Savo Poljanec - junak slovaške vstaje (1944)

Mladinski pripovednik in svet živali Etnograf in »Narodopisje Slovencev« Bogojinska deklaracija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


24.08.2024

28. avgust - Črnomelj in Metlika dodeljena Dravski banovini (1931)

Kulturni posrednik med Slovenci in Madžari Skladatelj in vzgojitelj mladih pevk in pevcev Predavatelj stare hebrejščine in svetopisemskih ved *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


24.08.2024

27. avgust - Angela Piskernik (1886) prva Slovenka z doktoratom iz naravoslovja

Basist ljubljanske opere Škofja Loka dobila muzej Eden izmed pionirjev med našimi džezovskimi pianisti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


24.08.2024

26. avgust - prvič živa TV slika z vrha Triglava (1978)

Red Marije Terezije in baronski naslov za slovenskega častnika Izumitelj fotografije na steklo Skladatelj in zaslužni profesor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


25.08.2024

25. avgust - Vlado Sruk (1934) filozofovo razumevanje političnega dogajanja

»Mojzes, ki hoče s Slovenci na desni breg Mure« Načrtovalec elektroenergetskega omrežja Partizanski boj na Koroškem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


24.08.2024

24. avgust - Ludvik Zorzut (1892) planinec, književnik in muzealec

Slovenščina in Sveto pismo 0rganizator tržaške konstruktivistične skupine Roman Črni dnevi in beli dan ter film Ples v dežju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


23.08.2024

23.avgust - prvo neposredno radijsko oglašanje z vrha Triglava (1964)

Dunajski diplomat iz Vipave služboval v Moskvi Odpor do fašizma v motiviki likovnih del Sveta maša – uvod v začetek partizanske šole na Pohorju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


Stran 3 od 313
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov