Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Janko Kač (1891-1952) literat in hmeljar, otomanska nevarnost z dunajske smeri, »Družba slovenskih gledaliških diletantov« v Celju, upornik proti elektrarni, ki bi potopila 9 kilometrov doline Soče
V začetku tridesetih let šestnajstega stoletja se je turški sultan Sulejman II. z močno vojsko odpravil na drugi pohod proti Dunaju. Glavnina turške vojske, približno 140 tisoč mož s 120 topovi, se je 16. septembra 1532 utaborila pred Mariborom in zahtevala prost prehod skozi mesto in čez dravski most. Ker jim meščani tega niso dovolili, so Turki v nekaj dneh zahodno od mesta čez Dravo zgradili pontonski most in se umikali proti Ptuju, med čakanjem pred Mariborom pa so ropali po okolici in požgali nekaj manjših krajev. Ko je prišla vsa vojska čez Dravo in se utaborila na Ptujskem polju, so most zažgali. Ropali so pod Pohorjem in razdejali nekaj gradov. Utrjenega Ptuja niso napadli, ampak je trpela mestna okolica. Turki so požgali naselja v širši okolici mesta. Del vojske je odvihral nad Veliko Nedeljo in Ormož, ki so ga Turki razdejali. Ta veliki pohod, ob katerem so slovenske dežele prvič in zadnjič videle glavnino sultanove vojske, je hkrati pomenil tudi konec obdobja velikih turških vpadov.
Celjski gledališki organizator in založnik Janez Krstnik Jeretin je po marčni revoluciji leta 1848, zasnoval “Družbo slovenskih gledaliških diletantov”, ki je postala začetnica slovenske gledališke kulture v Celju. Pod njegovim vodstvom je bila na današnji dan leta 1849 v celjskem mestnem gledališču prva predstava te družbe: Linhartova »Županova Micka«. Jeretin je k sodelovanju pritegnil še duhovnika in gimnazijskega učitelja Josipa Drobniča, sicer vsestranskega slovenskega kulturnega delavca. Družno sta razvila živahno gledališko dejavnost, ustanovila prvo dramsko šolo na Štajerskem ter tako v tistem obdobju pomembno oživila slovensko narodno in kulturno snovanje v Celju.
Pisatelj in hmeljar Janko Kač se je rodil pred 130. leti (1891) v Latkôvi vasi pri Žalcu. Najprej je v Gradcu, Zagrebu in na Dunaju študiral medicino, od leta 1928 pa na ljubljanski filozofski fakulteti botaniko. V letih od 1930 do 1950 je bil urednik Jutra in nato Hmeljarja. Kot pisatelj je objavljal pripovedno prozo s kmečkimi motivi iz Savinjske doline na prelomu stoletij. V domačijski realistični pripovedni tehniki je opisoval nasprotja med patriarhalnimi težnjami savinjskih kmetov in prodiranjem moderne miselnosti. Znani so njegova romana “Grunt” in “Moloh”, povest “Na novinah” ter dve knjigi črtic in novel: “Med padarji in zdravniki” ter “Pisane zgodbe”. Janko Kač je pisal tudi članke o pridobivanju hmelja ter leta 1951 objavil knjižico z naslovom Hmelj.
Botanik Maks Wraber je po šolanju v domačem kraju in klasični gimnaziji v Mariboru leta 1933 doktoriral na filozofski fakulteti v Ljubljani ter se nato izpopolnjeval v Nemčiji in Franciji. Bil je eden prvih raziskovalcev vegetacije Slovenije, predvsem gozdne vegetacije z biološko-gozdarsko tematiko. Opisal je več novih rastlinskih združb in prvi predstavil fitogeografsko delitev Slovenije. Leta 1965 se je javno uprl projektu izgradnje hidroelektrarne Trnovo na Soči zaradi, katere naj bi zajezili dolino med vznožjem Kanina in Polovnika z 80 metrov visokim nasipom. Za njim bi nastal v dolini Soče in Koritnice 9 kilometrov dolg in do 1 kilometer širok vodni zbiralnik z okoli 20-metrskim nihanjem vodne gladine. Vas Trnovo naj bi v celoti potopili. Po priporočilih strokovnjakov je Skupščina Socialistične Republike Slovenije leta 1966 sprejela sklep, da se odločanje o hidroelektrarni Trnovo odloži za 20 let. Maks Wraber, ki je bil po drugi svetovni vojni nekaj časa v zaporu, nato pa spoznan za nedolžnega in izpuščen, je opravljal vodilne funkcije v domačih in tujih strokovnih društvih, od leta 1969 pa je bil izredni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti in zunanji dopisni član Italijanske gozdarske akademije v Firencah. Rodil se je leta 1905 na Kapli na Kozjaku.
6260 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Janko Kač (1891-1952) literat in hmeljar, otomanska nevarnost z dunajske smeri, »Družba slovenskih gledaliških diletantov« v Celju, upornik proti elektrarni, ki bi potopila 9 kilometrov doline Soče
V začetku tridesetih let šestnajstega stoletja se je turški sultan Sulejman II. z močno vojsko odpravil na drugi pohod proti Dunaju. Glavnina turške vojske, približno 140 tisoč mož s 120 topovi, se je 16. septembra 1532 utaborila pred Mariborom in zahtevala prost prehod skozi mesto in čez dravski most. Ker jim meščani tega niso dovolili, so Turki v nekaj dneh zahodno od mesta čez Dravo zgradili pontonski most in se umikali proti Ptuju, med čakanjem pred Mariborom pa so ropali po okolici in požgali nekaj manjših krajev. Ko je prišla vsa vojska čez Dravo in se utaborila na Ptujskem polju, so most zažgali. Ropali so pod Pohorjem in razdejali nekaj gradov. Utrjenega Ptuja niso napadli, ampak je trpela mestna okolica. Turki so požgali naselja v širši okolici mesta. Del vojske je odvihral nad Veliko Nedeljo in Ormož, ki so ga Turki razdejali. Ta veliki pohod, ob katerem so slovenske dežele prvič in zadnjič videle glavnino sultanove vojske, je hkrati pomenil tudi konec obdobja velikih turških vpadov.
Celjski gledališki organizator in založnik Janez Krstnik Jeretin je po marčni revoluciji leta 1848, zasnoval “Družbo slovenskih gledaliških diletantov”, ki je postala začetnica slovenske gledališke kulture v Celju. Pod njegovim vodstvom je bila na današnji dan leta 1849 v celjskem mestnem gledališču prva predstava te družbe: Linhartova »Županova Micka«. Jeretin je k sodelovanju pritegnil še duhovnika in gimnazijskega učitelja Josipa Drobniča, sicer vsestranskega slovenskega kulturnega delavca. Družno sta razvila živahno gledališko dejavnost, ustanovila prvo dramsko šolo na Štajerskem ter tako v tistem obdobju pomembno oživila slovensko narodno in kulturno snovanje v Celju.
Pisatelj in hmeljar Janko Kač se je rodil pred 130. leti (1891) v Latkôvi vasi pri Žalcu. Najprej je v Gradcu, Zagrebu in na Dunaju študiral medicino, od leta 1928 pa na ljubljanski filozofski fakulteti botaniko. V letih od 1930 do 1950 je bil urednik Jutra in nato Hmeljarja. Kot pisatelj je objavljal pripovedno prozo s kmečkimi motivi iz Savinjske doline na prelomu stoletij. V domačijski realistični pripovedni tehniki je opisoval nasprotja med patriarhalnimi težnjami savinjskih kmetov in prodiranjem moderne miselnosti. Znani so njegova romana “Grunt” in “Moloh”, povest “Na novinah” ter dve knjigi črtic in novel: “Med padarji in zdravniki” ter “Pisane zgodbe”. Janko Kač je pisal tudi članke o pridobivanju hmelja ter leta 1951 objavil knjižico z naslovom Hmelj.
Botanik Maks Wraber je po šolanju v domačem kraju in klasični gimnaziji v Mariboru leta 1933 doktoriral na filozofski fakulteti v Ljubljani ter se nato izpopolnjeval v Nemčiji in Franciji. Bil je eden prvih raziskovalcev vegetacije Slovenije, predvsem gozdne vegetacije z biološko-gozdarsko tematiko. Opisal je več novih rastlinskih združb in prvi predstavil fitogeografsko delitev Slovenije. Leta 1965 se je javno uprl projektu izgradnje hidroelektrarne Trnovo na Soči zaradi, katere naj bi zajezili dolino med vznožjem Kanina in Polovnika z 80 metrov visokim nasipom. Za njim bi nastal v dolini Soče in Koritnice 9 kilometrov dolg in do 1 kilometer širok vodni zbiralnik z okoli 20-metrskim nihanjem vodne gladine. Vas Trnovo naj bi v celoti potopili. Po priporočilih strokovnjakov je Skupščina Socialistične Republike Slovenije leta 1966 sprejela sklep, da se odločanje o hidroelektrarni Trnovo odloži za 20 let. Maks Wraber, ki je bil po drugi svetovni vojni nekaj časa v zaporu, nato pa spoznan za nedolžnega in izpuščen, je opravljal vodilne funkcije v domačih in tujih strokovnih društvih, od leta 1969 pa je bil izredni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti in zunanji dopisni član Italijanske gozdarske akademije v Firencah. Rodil se je leta 1905 na Kapli na Kozjaku.
Matija Malešič - Belokranjec v slovensko literaturo uvede prekmursko pokrajino Ivan Karlo Sancin - ne le virtuoz, tudi mojster izdelave violin Stane Kavčič - politik, ki je prehiteval čas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dragan Karel Šanda in pesniška naveza s Srečkom Kosovelom Ferdo Kozak - avtor družbenokritične literature Franc Jakopin – imenoslovec, strokovnjak za vzhodnoslovansko jezikoslovje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ksaver Meško - pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Kmet Simon Kos - tigrovec odgovoren za Baško grapo Katarina Hribar - telovadka na olimpijadi v Berlinu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Krol Grossman in naše prve gibljive slike Ivan Pregelj - dela pomembnega pripovednika Jožko Lukež - na tržaškem odru odigral več kot 300 vlog *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Grof Jožef Emanuel Barbo – Waxsenstein, plemič, ki se je opredelil za slovenstvo Karel Širok, literat, konzularni uslužbenec in obveščevalec France Slana, nadaljevalec slovenskega slikarskega izročila *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Maks Obersnel - ustanovitelj Splošne posojilnice v Trstu France Klopčič - zapornik v Jugoslaviji in v Sovjetski zvezi Lajči Pandur - krajinarjeva panonska motivika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljansko dramatično društvo Pomen socialnih korenin zgodovinskih tokov Uničen in ponovno postavljen spomenik partizanski zmagi na Koroškem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Orkester Slovenske filharmonije Igralski posluh za krhke odrske podobe Odstop slovenskega nadškofa v Gorici *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Ksaver Križman - mojster izdelave orgel Zdravnik Viljem Kovač - ustanovitelj otroške bolnišnice v Ljubljani Kristina Brenk in prigode Pike Nogavičke "Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Kratek navòd v številčenju« in »Kratko številoslovje« Eden pionirjev slovenske radijske tehnike Literat za vse generacije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Šentpavelski benediktinci podelijo posesti v bližini Maribora Kazni za starše, ki otrok niso pošiljali v šolo Slovenska krščanskosocialna zveza za Koroško *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eno osrednjih imen povojne slovenske arhitekture Režiser radijskih iger Eden prvih večjih napadov na italijanske okupacijske sile *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Konservativna trojica staroslovencev Za Ljutomerom in Žalcem – tretji slovenski tabor v Šempasu Inventarna knjiga ‒ najpomembnejši galerijski dokument *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kipar – odličen portretist Violončelist in glasbeni pedagog iz Brna Od ilegalnega pevca do igralca *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Urednik Slovenskega biografskega leksikona Vizionar prostorskega razvoja Murske Sobote Dunajsko opozorilo na položaj manjšin *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ptujski strokovnjak za rimsko obdobje »Goriški slavček« – naš največji lirik med Jenkom in moderno Ena najuspešnejših slovenskih jadralnih letalk *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Ilirija oživljena« Zapisan koroškemu ljudskemu glasbenemu izročilu »Klub koroških Slovencev«. *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi popis prebivalstva po spolu, starosti in stanu Pisec romana o bojih za severno mejo Geologove raziskave slovenskega prostora *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kdo velja za začetnika slovenske arheologije? Svetovna popotnica in pisateljica iz Celja Botanik v raziskavah travinja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Arhitekt povojnega funkcionalizma. Raziskovalec knjižnega jezika Slovenija stopila v obdobje televizije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov