Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Prva potresna opazovalnica v podonavski monarhiji, »Politik in javni delavec mora biti gmotno neodvisen«, začetki sodobne gasilske organizacije na Slovenskem, 56 let po prvi Slovenija dobi drugo univerzo

Leta 1837 se je v Šoštanju rodil poslanec politik, gospodarstvenik in pobudnik zadružništva Mihael Vošnjak. Po gimnaziji v Celju in v Gradcu je tam študiral tehniko in leta 1887 diplomiral na Dunaju. Že kot študenta so ga pritegnila narodno-gospodarska vprašanja, zato je poslušal tudi iz knjigovodstva, meničnega prava, kmetijstva in gozdarstva. Po diplomi je kot inženir deloval na železnici in v letih 1856–1858 sodeloval pri izgraditvi železniške proge Logatec–Postojna, zaslužen pa je za izgraditev železniške proge Celje–Velenje - Dravograd. Leta 1866 je bil med drugim načelnik železniške postaje v Pragerskem. Mihael Vošnjak velja za ustanovitelja hranilništva na Slovenskem. Prizadeval si je za močan denarni zavod v središču Spodnje Štajerske in je 1881 z rodoljubi ustanovil Celjsko posojilnico po zgledu Schulze-Delitzscheve hranilnice in posojilnice. Leta 1881 je po zgledu Schulze-Delitzscheve hranilnice in posojilnice ustanovil Celjsko posojilnico. Mihael Vošnjak pri svojem delu ni iskal osebnih koristi, saj je 30 let delal brezplačno – zgolj iz svojega lastnega idealizma. Ko mu je Zadružna zveza namenila enkratno odškodnino v višini 600 kron, je nagrado namenil celjski in mariborski dijaški kuhinji. Zastopal je tudi stališče, da mora biti politik in javni delavec gmotno neodvisen.

Gasilsko službo so v naših krajih organizirali že Rimljani, Ljubljana pa je svoj prvi požarni in gasilski red dobila šele leta 1676. V obdobju Marije Terezije so izdali nove, ki so na Kranjskem, Štajerskem in Koroškem urejali varnostne predpise za podeželje in mesta. Leta 1773 je kranjsko deželno glavarstvo izdalo požarni in gasilski red, ki je številne dolžnosti nalagal predvsem obrtnikom in stražnikom, leta 1825 pa je v slovenščini izšel “Ognj gasitni navód ali naredbanje ognj gasiti”. Prvi poskusi ustanovitve gasilskih skupin na Slovenskem so bili v drugi polovici 19. stoletja in tako so na današnji dan leta 1869 v Metliki ustanovili prvo požarno brambo kot gasilsko društvo. Naslednje leto so društva ustanovili še v Ljubljani, Laškem in na Ptuju in ideja prostovoljnega gasilstva na Slovenskem se je začela hitro širiti.

18. septembra 1897 - dobri dve leti po močnem velikonočnem potresu - je v prostorih nekdanje višje realke v Vegovi ulici v Ljubljani začela delovati prva potresna opazovalnica v tedanji avstro-ogrski monarhiji, zato ta datum označuje tudi začetek seizmološke vede in raziskovanja na Slovenskem. Opazovalnica, ki je delovala do leta 1919 je veljala za najsodobnejšo v Evropi. Zasnoval in opremil jo je dr. Albin Belar, profesor za kemijo in naravoslovje poučevati na cesarsko kraljevi državni višji realki v Ljubljani, ki ga je dunajska akademija znanosti imenovala za enega od petih »potresnih referentov« v državi in mu dodelile območje Trsta in Dalmacije. Belar se je pri opremljanju opazovalnice izkazal kot izjemen inovator. Sprva jo je opremil z instrumenti iz Italije, ki jih je kasneje nadomestil s svojimi lastnimi merilnimi napravami. Ena takih je bila dolgoperiodni enokomponentni horizontalni mehanski seizmograf, ki ga je profesor Belar kot velik ljubitelj gora poimenoval Zlatorog. Seizmograf je doživel velik uspeh, uporabljali pa ga niso samo v Ljubljani, temveč sta bila enaka instrumenta nameščena tudi v potresni opazovalnici v Beogradu in češkem Hebu, kjer so ga uporabljali vse do leta 1968.

Na današnji dan leta 1975 je bila v Mariboru slovesno razglašena nova univerza, druga v Sloveniji. Za njenega prvega rektorja je bil imenovan dotedanji predstojnik združenja visokih in višjih šol doktor Vladimir Bračič. Pravno formalno je bila druga slovenska univerza ustanovljena že julija 1975, ko je slovenska skupščina potrdila samoupravni sporazum o združitvi dotedanjih visokošolskih organizacij v Univerzo v Mariboru.