Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Karol Grossman (1864-1929) in naše prve gibljive slike, pesnik sorškega polja, na tržaškem odru odigral več kot 300 vlog, Slovenija in Hrvaška skupaj v projekt jedrske elektrarne
Leta 1835 se je v Podreči na Sorškem polju rodil pesnik in pripovednik Simon Jenko. Kot gimnazijec je postal član krožka narodnozavednih in literarno nadarjenih srednješolcev, ki so izdajali tudi leposlovni rokopisni list Vaje; postal je njegov vodilni pesnik. Na začetek in poznejši razvoj Jenkove poezije so med drugim vplivali njegova ljubezenska doživetja ter dela uglednih pesnikov tedanje dobe, med njimi tudi Prešerna. Za razvoj njegove nacionalne poezije so bili še zlasti pomembni politično dogajanje v petdesetih letih 19. stoletja ter njegove življenjske, socialne in moralne stiske iz dunajskih let. Simon Jenko je v pesmih poleg osebnega izkustva izražal tudi narodne in socialnopolitične težnje ter prevladujočo filozofsko misel dobe, v kateri je živel.
Karol Grossman velja za pionirja slovenskega in jugoslovanskega filma. Kot odvetnik je deloval v Ljutomeru bil pa je tudi pomemben narodni buditelj. Leta 1905 je posnel dva kratka dokumentarna filma “Odhod od maše” in “Sejem v Ljutomeru”, naslednje leto pa kratki družinski dokumentarec “Na domačem vrtu”. To so bili prvi slovenski dokumentarni filmi. Ohranil jih je Marjan Cilař, ki je močno poškodovane izvirnike presnel. Karol Grossmann, ki sodi tudi med začetnike slovenske umetniške fotografije, se je rodil leta 1864 v Drakovcih pri Ljutomeru.
Igralec, pisec in režiser Jožko Lukeš se je že s 16-imi leti pridružil ljubiteljem mariborskega Ljudskega odra, kjer so bili njegovi soigralci Štefka Drolc, Hinko Leskovšek in Franjo Kumer. Sledili sta dramska šola, ki jo je vodil Jože Kovič, in zasebna šola Vladimirja Skrbinška. Sodeloval je tudi v avantgardnem Neodvisnem gledališču Frana Žižka. Po vojni je nadaljeval delo v sindikalni gledališki skupini brigade na progi Brčko-Banovići, v prvi povojni sezoni pa se je zaposlil v SNG Maribor. Leta 1946 ga je ministrstvo za kulturo premestilo v Slovensko narodno gledališče Trst, predhodnika Slovenskega stalnega gledališča Trst. Petintrideset let je ostal zvest temu kolektivu. *Posnetek Napisal in režiral je tudi izvirno dramo Prgišče zemlje, ki so jo uprizorili v tržaškem gledališču. Delo obravnava probleme razlaščanja slovenskih kmetov v okolici Trsta, utapljanja v tujstvu in politično razcepljenost Slovencev. Italijanske oblasti so uprizoritev tega dela močno ovirale, a so na koncu delo uspešno predstavili domači publiki, pa tudi na Sterijevem pozorju. Jožko Lukeš se je preizkusil tudi v TV-igrah, na filmu pa se ga spomnimo iz Cvetja v jeseni in Idealista. Rodil se je leta 1920 v Mariboru.
Predsednik izvršnega sveta slovenske skupščine Stane Kavčič in predsednik izvršnega sveta hrvaškega sabora Dragutin Haramija sta 27. oktobra 1970 podpisala sporazum o skupni graditvi jedrske elektrarne v Krškem. Investitorja Savske elektrarne iz Ljubljane in Elektroprivreda iz Zagreba sta avgusta 1974 sklenila pogodbo o dobavi opreme in graditvi jedrske elektrarne moči 632 MW z ameriškim podjetjem Westinghouse Electric Corporation, projektant je bilo podjetje Gilbert Associates Inc., izvajalca del na gradbišču domači podjetji Gradis in Hidroelektra, montažo pa sta izvajala mariborska Hidromontaža in Đuro Đaković iz Slavonskega Broda. Skupaj je v projektu sodelovalo več kot šestdeset slovenskih in jugoslovanskih podjetij. Izkopi in gradbena dela so se začeli aprila 1975, prva verižna reakcija je stekla septembra 1981, z vso zmogljivostjo pa je jedrska elektrarna v Krškem začela delovati avgusta 1982.
6236 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Karol Grossman (1864-1929) in naše prve gibljive slike, pesnik sorškega polja, na tržaškem odru odigral več kot 300 vlog, Slovenija in Hrvaška skupaj v projekt jedrske elektrarne
Leta 1835 se je v Podreči na Sorškem polju rodil pesnik in pripovednik Simon Jenko. Kot gimnazijec je postal član krožka narodnozavednih in literarno nadarjenih srednješolcev, ki so izdajali tudi leposlovni rokopisni list Vaje; postal je njegov vodilni pesnik. Na začetek in poznejši razvoj Jenkove poezije so med drugim vplivali njegova ljubezenska doživetja ter dela uglednih pesnikov tedanje dobe, med njimi tudi Prešerna. Za razvoj njegove nacionalne poezije so bili še zlasti pomembni politično dogajanje v petdesetih letih 19. stoletja ter njegove življenjske, socialne in moralne stiske iz dunajskih let. Simon Jenko je v pesmih poleg osebnega izkustva izražal tudi narodne in socialnopolitične težnje ter prevladujočo filozofsko misel dobe, v kateri je živel.
Karol Grossman velja za pionirja slovenskega in jugoslovanskega filma. Kot odvetnik je deloval v Ljutomeru bil pa je tudi pomemben narodni buditelj. Leta 1905 je posnel dva kratka dokumentarna filma “Odhod od maše” in “Sejem v Ljutomeru”, naslednje leto pa kratki družinski dokumentarec “Na domačem vrtu”. To so bili prvi slovenski dokumentarni filmi. Ohranil jih je Marjan Cilař, ki je močno poškodovane izvirnike presnel. Karol Grossmann, ki sodi tudi med začetnike slovenske umetniške fotografije, se je rodil leta 1864 v Drakovcih pri Ljutomeru.
Igralec, pisec in režiser Jožko Lukeš se je že s 16-imi leti pridružil ljubiteljem mariborskega Ljudskega odra, kjer so bili njegovi soigralci Štefka Drolc, Hinko Leskovšek in Franjo Kumer. Sledili sta dramska šola, ki jo je vodil Jože Kovič, in zasebna šola Vladimirja Skrbinška. Sodeloval je tudi v avantgardnem Neodvisnem gledališču Frana Žižka. Po vojni je nadaljeval delo v sindikalni gledališki skupini brigade na progi Brčko-Banovići, v prvi povojni sezoni pa se je zaposlil v SNG Maribor. Leta 1946 ga je ministrstvo za kulturo premestilo v Slovensko narodno gledališče Trst, predhodnika Slovenskega stalnega gledališča Trst. Petintrideset let je ostal zvest temu kolektivu. *Posnetek Napisal in režiral je tudi izvirno dramo Prgišče zemlje, ki so jo uprizorili v tržaškem gledališču. Delo obravnava probleme razlaščanja slovenskih kmetov v okolici Trsta, utapljanja v tujstvu in politično razcepljenost Slovencev. Italijanske oblasti so uprizoritev tega dela močno ovirale, a so na koncu delo uspešno predstavili domači publiki, pa tudi na Sterijevem pozorju. Jožko Lukeš se je preizkusil tudi v TV-igrah, na filmu pa se ga spomnimo iz Cvetja v jeseni in Idealista. Rodil se je leta 1920 v Mariboru.
Predsednik izvršnega sveta slovenske skupščine Stane Kavčič in predsednik izvršnega sveta hrvaškega sabora Dragutin Haramija sta 27. oktobra 1970 podpisala sporazum o skupni graditvi jedrske elektrarne v Krškem. Investitorja Savske elektrarne iz Ljubljane in Elektroprivreda iz Zagreba sta avgusta 1974 sklenila pogodbo o dobavi opreme in graditvi jedrske elektrarne moči 632 MW z ameriškim podjetjem Westinghouse Electric Corporation, projektant je bilo podjetje Gilbert Associates Inc., izvajalca del na gradbišču domači podjetji Gradis in Hidroelektra, montažo pa sta izvajala mariborska Hidromontaža in Đuro Đaković iz Slavonskega Broda. Skupaj je v projektu sodelovalo več kot šestdeset slovenskih in jugoslovanskih podjetij. Izkopi in gradbena dela so se začeli aprila 1975, prva verižna reakcija je stekla septembra 1981, z vso zmogljivostjo pa je jedrska elektrarna v Krškem začela delovati avgusta 1982.
Prvi slovenski časopisni urednik pred sodiščem Poplave v Ljubljani Začetki Teritorialne obrambe
Ustvarjalna moč iz dediščine secesije in simbolizma Kipar, ki je ustvarjal na Koroškem Narodni svet za Štajersko
Znanstveni preučevalec velemolekul Glasbena folklora Prlekije in Prekmurja Ustvarjalec številnih javnih spomenikov
Beli menihi v Stični Polsuh za odrski jezik Pripadnik ravnogorskega četniškega gibanja
Gasilski vojvoda v Metliki Prva slovenska naravoslovna učbenika za višje razrede gimnazij Zdravljica za olimpijce
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Volilni uspeh koroških Slovencev Projekti gradbenika in geomehanika Profesor kemije na ljubljanski univerzi
Avantgardist novomeške pomladi Partizanska ofenziva v podporo zahodnim zaveznikom Velenje postane mesto *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Desetletja na gledaliških odrih Predanost gozdovom Blaženi Anton Martin Slomšek *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Streli na protestnike v Ljubljani Končana poslikava kupole ljubljanske stolnice Prva ženska na Triglavu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Graški matematik – ljubitelj kamniško-savinjskih gora »Slike iz vsakdanjega življenja«. Upornik in literat *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zadnji veliki otomanski vojni pohod Med zadružništvom, politiko in gledališčem Podjetnik in ladjar z Reke – častni meščan Ljubljane *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ruške verske igre Uspehi živinorejskega strokovnjaka Jazz na Bledu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Spominska plošča na Prešernovi rojstni hiši Pesmi in povesti vaške učiteljice Po avtocesti od Postojne do Razdrtega *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Narasla dravska voda zaslužna za novi mestni most Novi temelji naše arheologije Z 11-imi leti zborovodja in organist *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovničar prve polovice 18. stoletja Pesnik slovečega imena Začetek konjeniških prireditev v Ljutomeru *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Baročni slikarski mojster iz Slovenj Gradca »Štajerski pritepenec« – deželni glavar Kranjske Eden od vrhuncev povojnega gledališkega pisanja pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Podobar in učitelj Začetek študijskega procesa na novoustanovljeni Ljubljanski univerzi Kmet in politik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pisateljica o ženskem vprašanju Slikarka in ustvarjalka lutk Za uveljavljanje naših ilustriranih knjig za otroke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zgodovinar v razmejitveni komisiji Skrivni sestanek na Nanosu Od kod je prišlo sidro, ki je zdaj v ljubljanskem parku Zvezda? *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov