Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan 28. oktober

28.10.2021

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Dan RTV Slovenija: “Praznik slovenske besede je danes …«, pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške, za enakost plač učiteljev in učiteljic, Tigrovec odgovoren za Baško grapo

Leta 1874 se je v Ključarovcih nad Ormožem rodil duhovnik, pesnik in dramatik Ksaver Meško. Po študiju bogoslovja v Mariboru in Celovcu je služboval po večini na Koroškem, pa tudi na Svetih Višarjah in na Brezjah. Pisal je pesmi, črtice, novele, romane, povesti, drame in mladinske spise. Slogovno se je približal Ivanu Cankarju. V svojih delih je največkrat razmišljal o mladosti, socialnem življenju, ponižanih in trpečih ter umetnosti. Vrsto let je bil župnik v Selah pri Slovenj Gradcu. *Posnetek Uveljavil se je kot mladinski pisatelj. Izidor Cankar je v svoji knjigi Obiski o njem zapisal: »Meško je v življenju prav tak kot v knjigi: mehak, obziren in vljuden.« Njegovi junaki so po večini ljudje srca. Meško zna v človeku odkriti toliko dobrote in hotenja po boljšem, da bralca nehote pritegne s svojo srčno plemenitostjo. Ksaver Meško je bil takoj po nacistični okupaciji zaprt, nato pa izgnan na Hrvaško in v Bosno. Velja za prvega pomembnejšega pripovednika vzhodne Štajerske in slovenske Koroške.

Zakon o ljudskih šolah, sprejet na Dunaju maja leta 1869, je med drugim določal, da se učiteljice, ki so tedaj učile predvsem ročna dela, brez posebnega dovoljenja okrajnega šolskega sveta ne smejo poročiti. Dunajska vlada pa je še istega leta pripravila tudi predlog, po katerem naj bi učiteljice dobivale le 80 odstotkov plače učiteljev na enakem delovnem mestu. Predlog je vlada utemeljila s preprosto ugotovitvijo, češ da učiteljicam ni treba vzdrževati družin. Brez večjega odpora so ga sprejele tudi posamezne deželne vlade. Učiteljice so seveda protestirale, saj da imajo enako izobrazbo. Ko so nekaj let pozneje na Štajerskem plače spet izenačili, je nekaj poslancev tudi v kranjskem deželnem šolskem svetu predlagalo enako. Razprava je bila nadvse burna. Nasprotniki so poskušali dokazati, da delo učiteljic ni tako kakovostno kot delo njihovih moških kolegov, predvsem pa, da imajo manjše potrebe kot učitelji. Ta mora namreč zvečer »v kavarno ali kam drugam na kaj malega, učiteljica pa doma plete, šiva ali počne kaj drugega«, so prepričevali naprednejše. A neuspešno – z večino dveh glasov je deželni šolski svet na današnji dan leta 1875 sklenil, »da se plače ženskega učnega osebja na javnih ljudskih in meščanskih šolah uredijo po načelih, ki so postavljena za moško osebje«.

Kmetovalec Simon Kos je bil član prepovedane narodno-revolucionarne organizacije TIGR (Trst, Istra, Gorica, Reka). Od leta 1936 je po Baški grapi ustanavljal protifašistične celice in bil na tem območju odgovoren za njihovo aktivnost. Čez mejo je vodil protifašiste in v Julijsko krajino prinašal orožje, razstrelivo in protifašistično literaturo. Med množičnimi aretacijami tigrovcev leta 1940 je bil aretiran in na zasedanju drugega tržaškega procesa 14. decembra 1941 skupaj še s štirimi obtoženci zaradi protifašistične dejavnosti obsojen na smrt ter ustreljen na Opčinah. Simon Kos, rodil se je leta 1911 v Rutu pri Tolminu, je bil posmrtno odlikovan z zlatim častnim znakom svobode Republike Slovenije. Na njegovi rojstni hiši so mu postavili znamenje, po njem se imenuje tudi osnovna šola v Podbrdu.

28. oktobra 1928, ob 10. obletnici prekinitve državnopravnih odnosov slovenskih dežel z avstro-ogrsko monarhijo, je začel tudi uradno redno oddajati Radio Ljubljana, prvi radio na Slovenskem. Oddajanje, ki so mu rekli poskusno, se je sicer začelo skoraj dva meseca prej, prvega septembra tistega leta, ko je ob 16. uri pred mikrofonom spregovoril pisatelj Fran Saleški Finžgar. Med drugim je povedal: “Praznik slovenske besede je danes. Praznik velik, dasi tihosvečan, kakor ga še ni doživela slovenska beseda. Prvič je razpela krila, da poleti iz Ljubljane, iz srca slovenskega naroda, preko gora, čez reke in polja do vseh rojakov po domovini in tujini, do bratov Slovanov in do vseh narodov v Evropi in še dalje.” Finžgarju se je nato v studiu pridružil pesnik Oton Župančič, ki je bral odlomke iz Dume in med drugim povedal, da je odprtje radijske postaje dogodek, ki ga lahko primerjamo samo še z izidom prve slovenske knjige. Tako sta dva »največja oblikovalca našega jezika«, kot je zapisal France Koblar, eden tedanjih oblikovalcev programa, simbolično uvedla slovensko besedo v dobo radia in elektronskih medijev nasploh. 28-i oktober – formalni začetek rednega oddajanja Radia Ljubljana je zato praznik RTV Slovenija. Tehnični oče prvega slovenskega radia je univerzitetni profesor inž. Marij Osana, ki je poskusno radijsko oddajanje začel že leta 1924. Njegov doprsni kip so odkrili 4. oktobra 1995 pred fakulteto za elektrotehniko Univerze v Ljubljani.


Na današnji dan

6259 epizod

Na današnji dan

6259 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan 28. oktober

28.10.2021

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Dan RTV Slovenija: “Praznik slovenske besede je danes …«, pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške, za enakost plač učiteljev in učiteljic, Tigrovec odgovoren za Baško grapo

Leta 1874 se je v Ključarovcih nad Ormožem rodil duhovnik, pesnik in dramatik Ksaver Meško. Po študiju bogoslovja v Mariboru in Celovcu je služboval po večini na Koroškem, pa tudi na Svetih Višarjah in na Brezjah. Pisal je pesmi, črtice, novele, romane, povesti, drame in mladinske spise. Slogovno se je približal Ivanu Cankarju. V svojih delih je največkrat razmišljal o mladosti, socialnem življenju, ponižanih in trpečih ter umetnosti. Vrsto let je bil župnik v Selah pri Slovenj Gradcu. *Posnetek Uveljavil se je kot mladinski pisatelj. Izidor Cankar je v svoji knjigi Obiski o njem zapisal: »Meško je v življenju prav tak kot v knjigi: mehak, obziren in vljuden.« Njegovi junaki so po večini ljudje srca. Meško zna v človeku odkriti toliko dobrote in hotenja po boljšem, da bralca nehote pritegne s svojo srčno plemenitostjo. Ksaver Meško je bil takoj po nacistični okupaciji zaprt, nato pa izgnan na Hrvaško in v Bosno. Velja za prvega pomembnejšega pripovednika vzhodne Štajerske in slovenske Koroške.

Zakon o ljudskih šolah, sprejet na Dunaju maja leta 1869, je med drugim določal, da se učiteljice, ki so tedaj učile predvsem ročna dela, brez posebnega dovoljenja okrajnega šolskega sveta ne smejo poročiti. Dunajska vlada pa je še istega leta pripravila tudi predlog, po katerem naj bi učiteljice dobivale le 80 odstotkov plače učiteljev na enakem delovnem mestu. Predlog je vlada utemeljila s preprosto ugotovitvijo, češ da učiteljicam ni treba vzdrževati družin. Brez večjega odpora so ga sprejele tudi posamezne deželne vlade. Učiteljice so seveda protestirale, saj da imajo enako izobrazbo. Ko so nekaj let pozneje na Štajerskem plače spet izenačili, je nekaj poslancev tudi v kranjskem deželnem šolskem svetu predlagalo enako. Razprava je bila nadvse burna. Nasprotniki so poskušali dokazati, da delo učiteljic ni tako kakovostno kot delo njihovih moških kolegov, predvsem pa, da imajo manjše potrebe kot učitelji. Ta mora namreč zvečer »v kavarno ali kam drugam na kaj malega, učiteljica pa doma plete, šiva ali počne kaj drugega«, so prepričevali naprednejše. A neuspešno – z večino dveh glasov je deželni šolski svet na današnji dan leta 1875 sklenil, »da se plače ženskega učnega osebja na javnih ljudskih in meščanskih šolah uredijo po načelih, ki so postavljena za moško osebje«.

Kmetovalec Simon Kos je bil član prepovedane narodno-revolucionarne organizacije TIGR (Trst, Istra, Gorica, Reka). Od leta 1936 je po Baški grapi ustanavljal protifašistične celice in bil na tem območju odgovoren za njihovo aktivnost. Čez mejo je vodil protifašiste in v Julijsko krajino prinašal orožje, razstrelivo in protifašistično literaturo. Med množičnimi aretacijami tigrovcev leta 1940 je bil aretiran in na zasedanju drugega tržaškega procesa 14. decembra 1941 skupaj še s štirimi obtoženci zaradi protifašistične dejavnosti obsojen na smrt ter ustreljen na Opčinah. Simon Kos, rodil se je leta 1911 v Rutu pri Tolminu, je bil posmrtno odlikovan z zlatim častnim znakom svobode Republike Slovenije. Na njegovi rojstni hiši so mu postavili znamenje, po njem se imenuje tudi osnovna šola v Podbrdu.

28. oktobra 1928, ob 10. obletnici prekinitve državnopravnih odnosov slovenskih dežel z avstro-ogrsko monarhijo, je začel tudi uradno redno oddajati Radio Ljubljana, prvi radio na Slovenskem. Oddajanje, ki so mu rekli poskusno, se je sicer začelo skoraj dva meseca prej, prvega septembra tistega leta, ko je ob 16. uri pred mikrofonom spregovoril pisatelj Fran Saleški Finžgar. Med drugim je povedal: “Praznik slovenske besede je danes. Praznik velik, dasi tihosvečan, kakor ga še ni doživela slovenska beseda. Prvič je razpela krila, da poleti iz Ljubljane, iz srca slovenskega naroda, preko gora, čez reke in polja do vseh rojakov po domovini in tujini, do bratov Slovanov in do vseh narodov v Evropi in še dalje.” Finžgarju se je nato v studiu pridružil pesnik Oton Župančič, ki je bral odlomke iz Dume in med drugim povedal, da je odprtje radijske postaje dogodek, ki ga lahko primerjamo samo še z izidom prve slovenske knjige. Tako sta dva »največja oblikovalca našega jezika«, kot je zapisal France Koblar, eden tedanjih oblikovalcev programa, simbolično uvedla slovensko besedo v dobo radia in elektronskih medijev nasploh. 28-i oktober – formalni začetek rednega oddajanja Radia Ljubljana je zato praznik RTV Slovenija. Tehnični oče prvega slovenskega radia je univerzitetni profesor inž. Marij Osana, ki je poskusno radijsko oddajanje začel že leta 1924. Njegov doprsni kip so odkrili 4. oktobra 1995 pred fakulteto za elektrotehniko Univerze v Ljubljani.


08.09.2024

10. september - mirovna pogodba iz Saint-Germaina (1919)

Podobar in učitelj Začetek študijskega procesa na novoustanovljeni Ljubljanski univerzi Kmet in politik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


08.09.2024

9. september - Slavinja – časopis, ki ni smel iziti (1824)

Pisateljica o ženskem vprašanju Slikarka in ustvarjalka lutk Za uveljavljanje naših ilustriranih knjig za otroke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


29.08.2024

8. september - 200 let od Slomškovega mašniškega posvečenja (1824)

Zgodovinar v razmejitveni komisiji Skrivni sestanek na Nanosu Od kod je prišlo sidro, ki je zdaj v ljubljanskem parku Zvezda? *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


29.08.2024

7. september - Matej Tominc (1790) in prvi koraki turizma v Škocjanskih jamah

Zakon o zemljiški odvezi “Slovenske pesmi kranjskiga naroda” Pomembno igralsko ime na Tržaškem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


29.08.2024

6. september - Bazoviške žrtve (1930)

Potrjena ustanovitev ljubljanske škofije Drugi slovenski tabor v Žalcu Ljubljana za dobrega pol stoletja dobila tramvaj *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


29.08.2024

5. september - izenačenje svetovnega rekorda v Celju (1964)

»Bitka pri mrzli reki« Prvo slovensko športno društvo v Mariboru Violinist, pedagog in mentor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


29.08.2024

4. september - sprememba meja in sedeža Lavantinske škofije (1859)

O glavnem mestu Slovenije Prvi poveljnik vojne mornarice Države Slovencev, Hrvatov in Srbov Spominska plošča na rojstni hiši generala Rudolfa Maistra *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


29.08.2024

3. september - Marjan Ciglič (1924) avtor izjemne fotografske dediščine

Nobelovec iz Ljubljane Časopis Amerikanski Slovenec Igralčev občutek za ljudskost *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


03.09.2024

Graški nobelovec rojen v Ljubljani

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


29.08.2024

2. september - cerkvenoupravna pripadnost župnije Razkrižje (1994)

Prostovoljec na balkanskih bojiščih Sloveča ljubljanska trgovska šola Strokovnjak za kibernetiko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


24.08.2024

1. september - Marko Župančič (1914) arhitektov pečat v Trbovljah

Začetki homeopatije na Slovenskem Dobili smo radio Pesnik proti unitarizaciji šolstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


24.08.2024

31. avgust - s pomočjo slovenskih partizanov iz vojnega ujetništva (1944)

Pisatelj in zapornik Katoliški duhovnik pomaga partizanom Prva orglarka v cerkvi svetega Petra v Rimu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


24.08.2024

30. avgust - Danilo Pokorn (1924) pravnik in muzikolog

Borec za pravice manjšin Cerkveni skladatelj in zapornik Slovenski minister v dunajski vladi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


24.08.2024

29. avgust - pilot Savo Poljanec - junak slovaške vstaje (1944)

Mladinski pripovednik in svet živali Etnograf in »Narodopisje Slovencev« Bogojinska deklaracija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


24.08.2024

28. avgust - Črnomelj in Metlika dodeljena Dravski banovini (1931)

Kulturni posrednik med Slovenci in Madžari Skladatelj in vzgojitelj mladih pevk in pevcev Predavatelj stare hebrejščine in svetopisemskih ved *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


24.08.2024

27. avgust - Angela Piskernik (1886) prva Slovenka z doktoratom iz naravoslovja

Basist ljubljanske opere Škofja Loka dobila muzej Eden izmed pionirjev med našimi džezovskimi pianisti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


24.08.2024

26. avgust - prvič živa TV slika z vrha Triglava (1978)

Red Marije Terezije in baronski naslov za slovenskega častnika Izumitelj fotografije na steklo Skladatelj in zaslužni profesor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


25.08.2024

25. avgust - Vlado Sruk (1934) filozofovo razumevanje političnega dogajanja

»Mojzes, ki hoče s Slovenci na desni breg Mure« Načrtovalec elektroenergetskega omrežja Partizanski boj na Koroškem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


24.08.2024

24. avgust - Ludvik Zorzut (1892) planinec, književnik in muzealec

Slovenščina in Sveto pismo 0rganizator tržaške konstruktivistične skupine Roman Črni dnevi in beli dan ter film Ples v dežju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


23.08.2024

23.avgust - prvo neposredno radijsko oglašanje z vrha Triglava (1964)

Dunajski diplomat iz Vipave služboval v Moskvi Odpor do fašizma v motiviki likovnih del Sveta maša – uvod v začetek partizanske šole na Pohorju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


Stran 3 od 313
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov