Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan 28. oktober

28.10.2021

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Dan RTV Slovenija: “Praznik slovenske besede je danes …«, pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške, za enakost plač učiteljev in učiteljic, Tigrovec odgovoren za Baško grapo

Leta 1874 se je v Ključarovcih nad Ormožem rodil duhovnik, pesnik in dramatik Ksaver Meško. Po študiju bogoslovja v Mariboru in Celovcu je služboval po večini na Koroškem, pa tudi na Svetih Višarjah in na Brezjah. Pisal je pesmi, črtice, novele, romane, povesti, drame in mladinske spise. Slogovno se je približal Ivanu Cankarju. V svojih delih je največkrat razmišljal o mladosti, socialnem življenju, ponižanih in trpečih ter umetnosti. Vrsto let je bil župnik v Selah pri Slovenj Gradcu. *Posnetek Uveljavil se je kot mladinski pisatelj. Izidor Cankar je v svoji knjigi Obiski o njem zapisal: »Meško je v življenju prav tak kot v knjigi: mehak, obziren in vljuden.« Njegovi junaki so po večini ljudje srca. Meško zna v človeku odkriti toliko dobrote in hotenja po boljšem, da bralca nehote pritegne s svojo srčno plemenitostjo. Ksaver Meško je bil takoj po nacistični okupaciji zaprt, nato pa izgnan na Hrvaško in v Bosno. Velja za prvega pomembnejšega pripovednika vzhodne Štajerske in slovenske Koroške.

Zakon o ljudskih šolah, sprejet na Dunaju maja leta 1869, je med drugim določal, da se učiteljice, ki so tedaj učile predvsem ročna dela, brez posebnega dovoljenja okrajnega šolskega sveta ne smejo poročiti. Dunajska vlada pa je še istega leta pripravila tudi predlog, po katerem naj bi učiteljice dobivale le 80 odstotkov plače učiteljev na enakem delovnem mestu. Predlog je vlada utemeljila s preprosto ugotovitvijo, češ da učiteljicam ni treba vzdrževati družin. Brez večjega odpora so ga sprejele tudi posamezne deželne vlade. Učiteljice so seveda protestirale, saj da imajo enako izobrazbo. Ko so nekaj let pozneje na Štajerskem plače spet izenačili, je nekaj poslancev tudi v kranjskem deželnem šolskem svetu predlagalo enako. Razprava je bila nadvse burna. Nasprotniki so poskušali dokazati, da delo učiteljic ni tako kakovostno kot delo njihovih moških kolegov, predvsem pa, da imajo manjše potrebe kot učitelji. Ta mora namreč zvečer »v kavarno ali kam drugam na kaj malega, učiteljica pa doma plete, šiva ali počne kaj drugega«, so prepričevali naprednejše. A neuspešno – z večino dveh glasov je deželni šolski svet na današnji dan leta 1875 sklenil, »da se plače ženskega učnega osebja na javnih ljudskih in meščanskih šolah uredijo po načelih, ki so postavljena za moško osebje«.

Kmetovalec Simon Kos je bil član prepovedane narodno-revolucionarne organizacije TIGR (Trst, Istra, Gorica, Reka). Od leta 1936 je po Baški grapi ustanavljal protifašistične celice in bil na tem območju odgovoren za njihovo aktivnost. Čez mejo je vodil protifašiste in v Julijsko krajino prinašal orožje, razstrelivo in protifašistično literaturo. Med množičnimi aretacijami tigrovcev leta 1940 je bil aretiran in na zasedanju drugega tržaškega procesa 14. decembra 1941 skupaj še s štirimi obtoženci zaradi protifašistične dejavnosti obsojen na smrt ter ustreljen na Opčinah. Simon Kos, rodil se je leta 1911 v Rutu pri Tolminu, je bil posmrtno odlikovan z zlatim častnim znakom svobode Republike Slovenije. Na njegovi rojstni hiši so mu postavili znamenje, po njem se imenuje tudi osnovna šola v Podbrdu.

28. oktobra 1928, ob 10. obletnici prekinitve državnopravnih odnosov slovenskih dežel z avstro-ogrsko monarhijo, je začel tudi uradno redno oddajati Radio Ljubljana, prvi radio na Slovenskem. Oddajanje, ki so mu rekli poskusno, se je sicer začelo skoraj dva meseca prej, prvega septembra tistega leta, ko je ob 16. uri pred mikrofonom spregovoril pisatelj Fran Saleški Finžgar. Med drugim je povedal: “Praznik slovenske besede je danes. Praznik velik, dasi tihosvečan, kakor ga še ni doživela slovenska beseda. Prvič je razpela krila, da poleti iz Ljubljane, iz srca slovenskega naroda, preko gora, čez reke in polja do vseh rojakov po domovini in tujini, do bratov Slovanov in do vseh narodov v Evropi in še dalje.” Finžgarju se je nato v studiu pridružil pesnik Oton Župančič, ki je bral odlomke iz Dume in med drugim povedal, da je odprtje radijske postaje dogodek, ki ga lahko primerjamo samo še z izidom prve slovenske knjige. Tako sta dva »največja oblikovalca našega jezika«, kot je zapisal France Koblar, eden tedanjih oblikovalcev programa, simbolično uvedla slovensko besedo v dobo radia in elektronskih medijev nasploh. 28-i oktober – formalni začetek rednega oddajanja Radia Ljubljana je zato praznik RTV Slovenija. Tehnični oče prvega slovenskega radia je univerzitetni profesor inž. Marij Osana, ki je poskusno radijsko oddajanje začel že leta 1924. Njegov doprsni kip so odkrili 4. oktobra 1995 pred fakulteto za elektrotehniko Univerze v Ljubljani.


Na današnji dan

6259 epizod

Na današnji dan

6259 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan 28. oktober

28.10.2021

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Dan RTV Slovenija: “Praznik slovenske besede je danes …«, pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške, za enakost plač učiteljev in učiteljic, Tigrovec odgovoren za Baško grapo

Leta 1874 se je v Ključarovcih nad Ormožem rodil duhovnik, pesnik in dramatik Ksaver Meško. Po študiju bogoslovja v Mariboru in Celovcu je služboval po večini na Koroškem, pa tudi na Svetih Višarjah in na Brezjah. Pisal je pesmi, črtice, novele, romane, povesti, drame in mladinske spise. Slogovno se je približal Ivanu Cankarju. V svojih delih je največkrat razmišljal o mladosti, socialnem življenju, ponižanih in trpečih ter umetnosti. Vrsto let je bil župnik v Selah pri Slovenj Gradcu. *Posnetek Uveljavil se je kot mladinski pisatelj. Izidor Cankar je v svoji knjigi Obiski o njem zapisal: »Meško je v življenju prav tak kot v knjigi: mehak, obziren in vljuden.« Njegovi junaki so po večini ljudje srca. Meško zna v človeku odkriti toliko dobrote in hotenja po boljšem, da bralca nehote pritegne s svojo srčno plemenitostjo. Ksaver Meško je bil takoj po nacistični okupaciji zaprt, nato pa izgnan na Hrvaško in v Bosno. Velja za prvega pomembnejšega pripovednika vzhodne Štajerske in slovenske Koroške.

Zakon o ljudskih šolah, sprejet na Dunaju maja leta 1869, je med drugim določal, da se učiteljice, ki so tedaj učile predvsem ročna dela, brez posebnega dovoljenja okrajnega šolskega sveta ne smejo poročiti. Dunajska vlada pa je še istega leta pripravila tudi predlog, po katerem naj bi učiteljice dobivale le 80 odstotkov plače učiteljev na enakem delovnem mestu. Predlog je vlada utemeljila s preprosto ugotovitvijo, češ da učiteljicam ni treba vzdrževati družin. Brez večjega odpora so ga sprejele tudi posamezne deželne vlade. Učiteljice so seveda protestirale, saj da imajo enako izobrazbo. Ko so nekaj let pozneje na Štajerskem plače spet izenačili, je nekaj poslancev tudi v kranjskem deželnem šolskem svetu predlagalo enako. Razprava je bila nadvse burna. Nasprotniki so poskušali dokazati, da delo učiteljic ni tako kakovostno kot delo njihovih moških kolegov, predvsem pa, da imajo manjše potrebe kot učitelji. Ta mora namreč zvečer »v kavarno ali kam drugam na kaj malega, učiteljica pa doma plete, šiva ali počne kaj drugega«, so prepričevali naprednejše. A neuspešno – z večino dveh glasov je deželni šolski svet na današnji dan leta 1875 sklenil, »da se plače ženskega učnega osebja na javnih ljudskih in meščanskih šolah uredijo po načelih, ki so postavljena za moško osebje«.

Kmetovalec Simon Kos je bil član prepovedane narodno-revolucionarne organizacije TIGR (Trst, Istra, Gorica, Reka). Od leta 1936 je po Baški grapi ustanavljal protifašistične celice in bil na tem območju odgovoren za njihovo aktivnost. Čez mejo je vodil protifašiste in v Julijsko krajino prinašal orožje, razstrelivo in protifašistično literaturo. Med množičnimi aretacijami tigrovcev leta 1940 je bil aretiran in na zasedanju drugega tržaškega procesa 14. decembra 1941 skupaj še s štirimi obtoženci zaradi protifašistične dejavnosti obsojen na smrt ter ustreljen na Opčinah. Simon Kos, rodil se je leta 1911 v Rutu pri Tolminu, je bil posmrtno odlikovan z zlatim častnim znakom svobode Republike Slovenije. Na njegovi rojstni hiši so mu postavili znamenje, po njem se imenuje tudi osnovna šola v Podbrdu.

28. oktobra 1928, ob 10. obletnici prekinitve državnopravnih odnosov slovenskih dežel z avstro-ogrsko monarhijo, je začel tudi uradno redno oddajati Radio Ljubljana, prvi radio na Slovenskem. Oddajanje, ki so mu rekli poskusno, se je sicer začelo skoraj dva meseca prej, prvega septembra tistega leta, ko je ob 16. uri pred mikrofonom spregovoril pisatelj Fran Saleški Finžgar. Med drugim je povedal: “Praznik slovenske besede je danes. Praznik velik, dasi tihosvečan, kakor ga še ni doživela slovenska beseda. Prvič je razpela krila, da poleti iz Ljubljane, iz srca slovenskega naroda, preko gora, čez reke in polja do vseh rojakov po domovini in tujini, do bratov Slovanov in do vseh narodov v Evropi in še dalje.” Finžgarju se je nato v studiu pridružil pesnik Oton Župančič, ki je bral odlomke iz Dume in med drugim povedal, da je odprtje radijske postaje dogodek, ki ga lahko primerjamo samo še z izidom prve slovenske knjige. Tako sta dva »največja oblikovalca našega jezika«, kot je zapisal France Koblar, eden tedanjih oblikovalcev programa, simbolično uvedla slovensko besedo v dobo radia in elektronskih medijev nasploh. 28-i oktober – formalni začetek rednega oddajanja Radia Ljubljana je zato praznik RTV Slovenija. Tehnični oče prvega slovenskega radia je univerzitetni profesor inž. Marij Osana, ki je poskusno radijsko oddajanje začel že leta 1924. Njegov doprsni kip so odkrili 4. oktobra 1995 pred fakulteto za elektrotehniko Univerze v Ljubljani.


26.07.2024

2. avgust - Lojze Simoniti (1901) zdravnik zoper tuberkulozo

Za razvoj pridelave sadja Denarna reforma podonavske monarhije Trener na poti do olimpijskih odličij *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


26.07.2024

1. avgust - bitka na stičišču slovanskega, ogrskega in germanskega sveta (1164)

Škof, ki se je uprl zahtevi nacistov Na Bledu o Balkanski federaciji Samopostrežne trgovine prihajajo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


26.07.2024

31. julij - Josip Ličan (1874) ustanovitelj Goriške Mohorjeve družbe

Ugledno ime slovenske pedagogike Politični konflikt namesto avtoceste Osimski sporazumi, kot sta jih sklenili Jugoslavija in Italija ostajajo v veljavi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


26.07.2024

30. julij - Franc Šrimpf (1924) med novinarstvom, publicistiko in prevajalstvom

Eden začetnikov cepljenja proti črnim kozam Od pop arta prek abstrakcije do erotičnih motivov Osvobajanje Zgornje Savinjske doline *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


26.07.2024

29. julij - Lovrenc Košir (1804) poštni inovator

Prvi turistični vzpon na najvišjo goro Avstrije Slovenski vojaki pri zasedbi Bosne in Hercegovine Nacisti staršem odvzeli 650 otrok *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


22.07.2024

28. julij - Marijan Mole (1924) strokovnjak za zgodovino Irana

Prvi potujoči izposojevalec knjig Zaslužni župan Šoštanja Iz gledališča na politični sodni proces *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


22.07.2024

27. julij - Jakob Frančišek Zupan (1734) in uglasbitev prvega izvirnega opernega besedil v slovenščini

Knjige, ki so Slovence naučile brati Ko je z Dunaja v Trst prisopihal prvi vlak Gledališka kariera na ljubljanskih in beograjskih odrih *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


22.07.2024

26. julij - Radio Osvobodilne fronte (1944)

Poverjenik za uk in bogočastje pri prvi narodni vladi Koroški kronist dogajanja v Slovenskih goricah Češki planinci in njihova koča pod Grintovci *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


22.07.2024

25. julij - prve mestne občine na Slovenskem (1934)

Potopis odprave v Kartum Franz Liszt v Rogaški Slatini Pionir sodobne ribiške biologije v Jadranskem morju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


22.07.2024

24. julij - Anton Oblak (1914) in njegovo delo za boljši pouk zemljepisa

Olimpijska kolajna za sabljača Satirik jezi gospodo Zadnji vojaki iz Slovenije zapuščajo Jugoslovansko armado *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


22.07.2024

23. julij - koreografinja Vlasta Hegedušić (1930)

Provokacija na odru ljubljanske Drame Zakon o vseučilišču Kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani Prvi splošni krajevni muzej v Sloveniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


22.07.2024

22. julij - zločin v celjskem Starem piskru (1942)

Prvi Slomškov namestnik na mariborskem škofijskem sedežu Pomoč otrokom pri boleznih ušes, nosu in grla Časopis, ki je pozival k povezovanju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


19.07.2024

21. julij - Alojz Rebula (1924) pomembno ime zamejskega literarnega ustvarjanja

Sedemdesetletna igralska kariera Partizansko letališče v Loški dolini Prvi kilometri samo polovične avtoceste *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


19.07.2024

20. julij - Leon Štukelj in »Ave, triumphator!« (1924)

Guverner Ilirskih provinc uvedel pouk v »deželnem jeziku« Mariborčan v pomorski bitki pri otoku Vis Zborovodja in zbiralec ljudskih pesmi iz Roža *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


18.07.2024

19. julij - Kaj imata skupnega Vertovčeva »Vinoreja« in Prešernova »Zdravljica« (1843)

Koroški kulturnik, šolnik in gospodarstvenik Od diplomata do antropologa Ko so gorele slovenske vasi ... *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


18.07.2024

18. julij - posvetitev Plečnikove cerkve Gospodovega vnebohoda v Bogojini (1954)

Luksemburški uspeh telovadca Jožeta Primožiča - Toša Strokovnjak za avtomatizacijo proizvodnih procesov Jugoslovanska ljudska armada bo v treh mesecih zapustila Slovenijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


17.07.2024

17. julij - Josip Boncelj (1884) eden naših prvih univerzitetnih predavateljev strojništva

Iz Bele krajine na škofijski sedež v Michiganu Češki agronom na Kranjskem zatira trtno uš S kraljevim ukazom je Laško postalo mesto *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


11.07.2024

16. julij - Ondina Otta Klasinc, ena naših najpomembnejših opernih pevk (1924)

Prva pisna omemba Murske Sobote Najizrazitejši slovenski portretist svojega časa Štajerci, Primorci in Istrani v prvi tankovski brigadi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


11.07.2024

15. julij - začetki slovenskih planinskih postojank (1894)

Izgon narodno zavednega duhovnika Prva doktorandka Univerze v Ljubljani Avtor naše prve televizijske nadaljevanke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


06.07.2024

14. julij - 40 let od hude železniške nesreče v Divači (1984)

Metelčica – slovenska pisava prve polovice 19. stoletja Igralka iz Astrahana očarala Ljubljano Skladatelj pihalno – orkestralne glasbe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


Stran 5 od 313
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov