Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Davorin Trstenjak (1817-1890) pobudnik slovenskega pisateljskega društva * Ljubljano razsvetlijo plinske svetilke * industrialec na Količevem * pevska pedagoginja uglednih slovenskih opernih imen
Številne tehnične novosti industrijske dobe so sredi 19. stoletja vplivale tudi na ritem in način življenja na Slovenskem. Posebna simbola napredka tistega časa sta bila železnica in plinska razsvetljava. Tudi Ljubljana je bila vse do leta 1861 razsvetljena z oljnimi svetilkami. Fran Šuklje je v svojih spominih zapisal:
“Razsvetljavo so predstavljale le redke borne svetiljke, v katerih je tužno brlelo repno olje. Tema po cestah je bila taka, da je vsakokrat, če smo otroci bili na obisku pri kaki znani rodbini, zvečer prišla po nas služkinja z gorečo hlevsko svetiljko, da nas je spremila do doma.”
Ideja o plinski razsvetljavi se je v Ljubljani uresničila na današnji dan pred 160. leti (1861). Luč je naprej zagorela v zasebnih lokalih, čez deset dni pa tudi po cestah in ulicah. Osvetlili so vse mostove in notranji del mesta, najlepše pa je bil razsvetljen park Zvezda. Za mestno razsvetljavo so uporabili 241 plinskih svetilk, v okolici pa so čez nekaj let oljne svetilke zamenjali s petrolejskimi.
Leta 1817 se je v Králjevcih v Slovenskih goricah rodil pesnik in pripovednik Davorin Trstenjak. Po maturi na gimnaziji v Mariboru je v Gradcu in Zagrebu študiral filozofijo, v Gradcu pa še teologijo. Kot duhovnik je služboval po različnih krajih na Štajerskem, od leta 1850 pa je bil profesor za verouk, slovenščino in zgodovino na mariborski gimnaziji. Bodoče učitelje je brezplačno poučeval slovenščino in filozofijo ter na gimnaziji ustanovil slovensko knjižnico. Že v dijaških letih je pisal narodnoprebudne pesmi in se pod vplivom Stanka Vraza navduševal za ilirizem. Vendar je kmalu spoznal, da je med Slovenci narodni prerod mogoč le na podlagi njihovega jezika; o tem so ga prepričala predvsem srečanja s preprostimi ljudmi. Davorin Trstenjak je bil leta 1872 pobudnik za ustanovitev slovenskega pisateljskega društva in njegov prvi predsednik. Ukvarjal se je tudi s starejšo slovensko zgodovino, mitologijo in etimologijo.
Industrialec Fran Bonač se je rodil leta 1880 v Ljubljani. Knjigoveštva se je naučil pri svojem očetu, znanje je dopolnil v Nemčiji. Leta 1909 je prevzel vodstvo očetove kartonažne tovarne. Da bi se izognil uvozu in nakupu papirja in kartona, je leta 1920 ustanovil svojo tovarno lepenke, kartona in papirja na Količevem ter začel oskrbovati z izdelki vso državo. Leta 1938 je v Krškem začel graditi tovarno celuloze – proizvodnja se je začela dve leti pozneje. Svoje obrate je povezal v uspešno gospodarsko enoto. Fran Bonač je bil tudi član upravnega odbora ljubljanske kreditne banke, do leta 1940 predsednik Združenih papirnic in dvajset let predsednik Velesejma Ljubljana. Zapisal je: »Ves moj zaslužek mi je bil le sredstvo za napredek in nikoli ga nisem uporabljal v špekulativne namene. Vsa moja podjetja in posestva so mi bila le podlaga za nove kredite, da sem lahko uresničil svoje načrte. Vedno sem bil bankam dolžan, vtem ko sem svoje prihranke sproti vlagal v nove stroje, zgradbe in material.«
Pevska pedagoginja Ksenija Kušej Novak je študirala na Državnem konservatoriju v Ljubljani, bila na specializaciji na Dunaju in leta 1944 diplomirala v Ljubljani. Nato je redno nastopala v ljubljanski operi kot koloraturna sopranistka, kot koncertna pevka pa s klavirskim triem. Med drugo svetovno vojno je poučevala na srednji glasbeni šoli, v letih od 1964 do 1973 pa je bila profesorica na akademiji za glasbo v Ljubljani. Kot pedagoginja je vzgojila več uglednih slovenskih opernih pevk in pevcev, med njimi Boženo Glavak, Dragišo Ognjanovića, Franceta Javornika in Zdravka Kovača. Ksenija Kušej Novak se je rodila leta 1914 v Gradcu.
6236 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Davorin Trstenjak (1817-1890) pobudnik slovenskega pisateljskega društva * Ljubljano razsvetlijo plinske svetilke * industrialec na Količevem * pevska pedagoginja uglednih slovenskih opernih imen
Številne tehnične novosti industrijske dobe so sredi 19. stoletja vplivale tudi na ritem in način življenja na Slovenskem. Posebna simbola napredka tistega časa sta bila železnica in plinska razsvetljava. Tudi Ljubljana je bila vse do leta 1861 razsvetljena z oljnimi svetilkami. Fran Šuklje je v svojih spominih zapisal:
“Razsvetljavo so predstavljale le redke borne svetiljke, v katerih je tužno brlelo repno olje. Tema po cestah je bila taka, da je vsakokrat, če smo otroci bili na obisku pri kaki znani rodbini, zvečer prišla po nas služkinja z gorečo hlevsko svetiljko, da nas je spremila do doma.”
Ideja o plinski razsvetljavi se je v Ljubljani uresničila na današnji dan pred 160. leti (1861). Luč je naprej zagorela v zasebnih lokalih, čez deset dni pa tudi po cestah in ulicah. Osvetlili so vse mostove in notranji del mesta, najlepše pa je bil razsvetljen park Zvezda. Za mestno razsvetljavo so uporabili 241 plinskih svetilk, v okolici pa so čez nekaj let oljne svetilke zamenjali s petrolejskimi.
Leta 1817 se je v Králjevcih v Slovenskih goricah rodil pesnik in pripovednik Davorin Trstenjak. Po maturi na gimnaziji v Mariboru je v Gradcu in Zagrebu študiral filozofijo, v Gradcu pa še teologijo. Kot duhovnik je služboval po različnih krajih na Štajerskem, od leta 1850 pa je bil profesor za verouk, slovenščino in zgodovino na mariborski gimnaziji. Bodoče učitelje je brezplačno poučeval slovenščino in filozofijo ter na gimnaziji ustanovil slovensko knjižnico. Že v dijaških letih je pisal narodnoprebudne pesmi in se pod vplivom Stanka Vraza navduševal za ilirizem. Vendar je kmalu spoznal, da je med Slovenci narodni prerod mogoč le na podlagi njihovega jezika; o tem so ga prepričala predvsem srečanja s preprostimi ljudmi. Davorin Trstenjak je bil leta 1872 pobudnik za ustanovitev slovenskega pisateljskega društva in njegov prvi predsednik. Ukvarjal se je tudi s starejšo slovensko zgodovino, mitologijo in etimologijo.
Industrialec Fran Bonač se je rodil leta 1880 v Ljubljani. Knjigoveštva se je naučil pri svojem očetu, znanje je dopolnil v Nemčiji. Leta 1909 je prevzel vodstvo očetove kartonažne tovarne. Da bi se izognil uvozu in nakupu papirja in kartona, je leta 1920 ustanovil svojo tovarno lepenke, kartona in papirja na Količevem ter začel oskrbovati z izdelki vso državo. Leta 1938 je v Krškem začel graditi tovarno celuloze – proizvodnja se je začela dve leti pozneje. Svoje obrate je povezal v uspešno gospodarsko enoto. Fran Bonač je bil tudi član upravnega odbora ljubljanske kreditne banke, do leta 1940 predsednik Združenih papirnic in dvajset let predsednik Velesejma Ljubljana. Zapisal je: »Ves moj zaslužek mi je bil le sredstvo za napredek in nikoli ga nisem uporabljal v špekulativne namene. Vsa moja podjetja in posestva so mi bila le podlaga za nove kredite, da sem lahko uresničil svoje načrte. Vedno sem bil bankam dolžan, vtem ko sem svoje prihranke sproti vlagal v nove stroje, zgradbe in material.«
Pevska pedagoginja Ksenija Kušej Novak je študirala na Državnem konservatoriju v Ljubljani, bila na specializaciji na Dunaju in leta 1944 diplomirala v Ljubljani. Nato je redno nastopala v ljubljanski operi kot koloraturna sopranistka, kot koncertna pevka pa s klavirskim triem. Med drugo svetovno vojno je poučevala na srednji glasbeni šoli, v letih od 1964 do 1973 pa je bila profesorica na akademiji za glasbo v Ljubljani. Kot pedagoginja je vzgojila več uglednih slovenskih opernih pevk in pevcev, med njimi Boženo Glavak, Dragišo Ognjanovića, Franceta Javornika in Zdravka Kovača. Ksenija Kušej Novak se je rodila leta 1914 v Gradcu.
Eden začetnikov cepljenja proti črnim kozam Od pop arta prek abstrakcije do erotičnih motivov Osvobajanje Zgornje Savinjske doline *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi turistični vzpon na najvišjo goro Avstrije Slovenski vojaki pri zasedbi Bosne in Hercegovine Nacisti staršem odvzeli 650 otrok *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi potujoči izposojevalec knjig Zaslužni župan Šoštanja Iz gledališča na politični sodni proces *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Knjige, ki so Slovence naučile brati Ko je z Dunaja v Trst prisopihal prvi vlak Gledališka kariera na ljubljanskih in beograjskih odrih *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Poverjenik za uk in bogočastje pri prvi narodni vladi Koroški kronist dogajanja v Slovenskih goricah Češki planinci in njihova koča pod Grintovci *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Potopis odprave v Kartum Franz Liszt v Rogaški Slatini Pionir sodobne ribiške biologije v Jadranskem morju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Olimpijska kolajna za sabljača Satirik jezi gospodo Zadnji vojaki iz Slovenije zapuščajo Jugoslovansko armado *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Provokacija na odru ljubljanske Drame Zakon o vseučilišču Kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani Prvi splošni krajevni muzej v Sloveniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi Slomškov namestnik na mariborskem škofijskem sedežu Pomoč otrokom pri boleznih ušes, nosu in grla Časopis, ki je pozival k povezovanju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Sedemdesetletna igralska kariera Partizansko letališče v Loški dolini Prvi kilometri samo polovične avtoceste *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Guverner Ilirskih provinc uvedel pouk v »deželnem jeziku« Mariborčan v pomorski bitki pri otoku Vis Zborovodja in zbiralec ljudskih pesmi iz Roža *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški kulturnik, šolnik in gospodarstvenik Od diplomata do antropologa Ko so gorele slovenske vasi ... *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Luksemburški uspeh telovadca Jožeta Primožiča - Toša Strokovnjak za avtomatizacijo proizvodnih procesov Jugoslovanska ljudska armada bo v treh mesecih zapustila Slovenijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Iz Bele krajine na škofijski sedež v Michiganu Češki agronom na Kranjskem zatira trtno uš S kraljevim ukazom je Laško postalo mesto *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva pisna omemba Murske Sobote Najizrazitejši slovenski portretist svojega časa Štajerci, Primorci in Istrani v prvi tankovski brigadi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Izgon narodno zavednega duhovnika Prva doktorandka Univerze v Ljubljani Avtor naše prve televizijske nadaljevanke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Metelčica – slovenska pisava prve polovice 19. stoletja Igralka iz Astrahana očarala Ljubljano Skladatelj pihalno – orkestralne glasbe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Za narodno šolo v Šentpetru pri Šentjakobu v Rožu Literarni poskus kronike slovenske meščanske družine Požig Narodnega doma v Trstu – nacionalistično hudodelstvo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi prevajalec korana v latinščino Kazen za politično daljnovidnost Etnomuzikolog in raziskovalec narečij *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Utemeljitelj mednarodnega zasebnega prava pri nas Vrt domovinske flore Skladatelj in general *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov