Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Inž. France Lombergar (1928- 1993) in začetki naših sodobnih nasadov jablan * avtor glasbe srbske državne himne in himne Slovenske vojske * kipar, medaljer in restavrator * zasluge za filmsko vzgojo
Leta 1835 se je v Dvorjah pri Cerkljah rodil slovenski skladatelj Davorin Jenko. Po poklicu je bil pravnik, v glasbi pa samouk. V letih od 1859 do 1862 je bil zborovodja Slovenskega pevskega društva na Dunaju, potem je vodil Srbsko cerkveno pevsko društvo v Pančevu in Beograjsko pevsko društvo. Pred 150 leti (1871) je postal dirigent v beograjskem Narodnem gledališču. V srbskem okolju je razširil svojo skladateljsko dejavnost na instrumentalno in scensko glasbo. Napisal je glasbo za približno 90 iger. Uvrščajo ga med začetnike srbske umetne glasbe. Njegova vokalna skladba “Bože pravde” je bila od leta 1882 do konca prve svetovne vojne himna Kraljevine Srbije, pozneje del državne himne Kraljevine Jugoslavije, danes pa je spet državna himna Republike Srbije. *Posnetek Davorin Jenko je uglasbil tudi narodno budnico: Naprej zastava slave današnjo himno Slovenske vojske.
Leta 1906 se je na Vrhniki rodil kipar in medaljer Stane Dremelj. Najprej se je izučil podobarstva, nato je nadaljeval učenje na srednji tehnični šoli v Ljubljani, kiparstvo pa je študiral na akademiji v Zagrebu in leta 1934 diplomiral iz male plastike. Njegovo kiparstvo obsega predvsem portrete za medalje in plakete v bronu. Upodobitve znanih osebnosti – na primer Franceta Prešerna, Karla Destovnika Kajuha, Antona Tomaža Linharta, Matije Čopa in Primoža Trubarja – so realistične, plastično modelirane ali rahlo plosko stilizirane. Stane Dremelj je raziskoval tudi antično numizmatiko in stare tehnike za potrebe restavriranja arheoloških predmetov, na primer “vaške situle”.
Sadjarski strokovnjak France Lombergar se je po študiju na ljubljanski agronomski fakulteti leta 1953 preselil v Maribor in najprej strokovno delal v Priolovem Inštitutu za sadjarstvo, nato pa pri Agrokombinatu in Kmetijskem zavodu Maribor. Sodeloval je pri vzgoji novih sort jablan in bil sadjarski svetovalec v Bosni in Hercegovini, na Kosovu, v Makedoniji in Moldaviji. France Lombergar se je štiri desetletja ukvarjal s sortimenti, gojitvenimi oblikami ter sistemi sajenja sadnih dreves. Prvi na Slovenskem in med prvimi v Evropi je uvajal goste nasade jablan. Prvi pa je tudi presegel mejo med družbenim in zasebnim ter z enako vnemo širil sodobne nasade na kmetijah. Doma ter med rojaki na avstrijskem Koroškem je bil zelo priljubljen predavatelj in svetovalec, blizu pa so mu bile tudi stare sorte jablan iz naših sadovnjakov *Posnetek. Po njem se danes imenujeta Sadjarsko društvo v Mariboru ter vsakoletni strokovni posvet. Sadjarski strokovnjak France Lombergar se je rodil leta 1928 na Perovem pri Kamniku.
Filmska kritičarka in publicistka Stanka Godnič je po študiju slavistike in primerjalne književnosti sredi prejšnjega stoletja začela opravljati novinarsko delo pri Slovenskem poročevalcu, ga nadaljevala pri njegovem nasledniku, časniku Delo, in sčasoma postala osrednja novinarska osebnost v filmski in gledališki vzgoji v širšem pomenu besede. Poročala je s filmskih festivalov doma in v tujini ter predstavljala domače in tuje filme ter filmske, gledališke in lutkovne ustvarjalce. Z njenim strokovno poglobljenim in osebno obarvanim kritiškim pisanjem je svet poklicne in ljubiteljske kulturne ustvarjalnosti na Slovenskem postal opažen kot dejavnost, enakovredna gospodarskim, znanstvenim in političnim dogajanjem tistega časa. Stanka Godnič je za svoje življenjsko delo dobila Tomšičevo nagrado. Rodila se je leta 1929 v Celju.
6260 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Inž. France Lombergar (1928- 1993) in začetki naših sodobnih nasadov jablan * avtor glasbe srbske državne himne in himne Slovenske vojske * kipar, medaljer in restavrator * zasluge za filmsko vzgojo
Leta 1835 se je v Dvorjah pri Cerkljah rodil slovenski skladatelj Davorin Jenko. Po poklicu je bil pravnik, v glasbi pa samouk. V letih od 1859 do 1862 je bil zborovodja Slovenskega pevskega društva na Dunaju, potem je vodil Srbsko cerkveno pevsko društvo v Pančevu in Beograjsko pevsko društvo. Pred 150 leti (1871) je postal dirigent v beograjskem Narodnem gledališču. V srbskem okolju je razširil svojo skladateljsko dejavnost na instrumentalno in scensko glasbo. Napisal je glasbo za približno 90 iger. Uvrščajo ga med začetnike srbske umetne glasbe. Njegova vokalna skladba “Bože pravde” je bila od leta 1882 do konca prve svetovne vojne himna Kraljevine Srbije, pozneje del državne himne Kraljevine Jugoslavije, danes pa je spet državna himna Republike Srbije. *Posnetek Davorin Jenko je uglasbil tudi narodno budnico: Naprej zastava slave današnjo himno Slovenske vojske.
Leta 1906 se je na Vrhniki rodil kipar in medaljer Stane Dremelj. Najprej se je izučil podobarstva, nato je nadaljeval učenje na srednji tehnični šoli v Ljubljani, kiparstvo pa je študiral na akademiji v Zagrebu in leta 1934 diplomiral iz male plastike. Njegovo kiparstvo obsega predvsem portrete za medalje in plakete v bronu. Upodobitve znanih osebnosti – na primer Franceta Prešerna, Karla Destovnika Kajuha, Antona Tomaža Linharta, Matije Čopa in Primoža Trubarja – so realistične, plastično modelirane ali rahlo plosko stilizirane. Stane Dremelj je raziskoval tudi antično numizmatiko in stare tehnike za potrebe restavriranja arheoloških predmetov, na primer “vaške situle”.
Sadjarski strokovnjak France Lombergar se je po študiju na ljubljanski agronomski fakulteti leta 1953 preselil v Maribor in najprej strokovno delal v Priolovem Inštitutu za sadjarstvo, nato pa pri Agrokombinatu in Kmetijskem zavodu Maribor. Sodeloval je pri vzgoji novih sort jablan in bil sadjarski svetovalec v Bosni in Hercegovini, na Kosovu, v Makedoniji in Moldaviji. France Lombergar se je štiri desetletja ukvarjal s sortimenti, gojitvenimi oblikami ter sistemi sajenja sadnih dreves. Prvi na Slovenskem in med prvimi v Evropi je uvajal goste nasade jablan. Prvi pa je tudi presegel mejo med družbenim in zasebnim ter z enako vnemo širil sodobne nasade na kmetijah. Doma ter med rojaki na avstrijskem Koroškem je bil zelo priljubljen predavatelj in svetovalec, blizu pa so mu bile tudi stare sorte jablan iz naših sadovnjakov *Posnetek. Po njem se danes imenujeta Sadjarsko društvo v Mariboru ter vsakoletni strokovni posvet. Sadjarski strokovnjak France Lombergar se je rodil leta 1928 na Perovem pri Kamniku.
Filmska kritičarka in publicistka Stanka Godnič je po študiju slavistike in primerjalne književnosti sredi prejšnjega stoletja začela opravljati novinarsko delo pri Slovenskem poročevalcu, ga nadaljevala pri njegovem nasledniku, časniku Delo, in sčasoma postala osrednja novinarska osebnost v filmski in gledališki vzgoji v širšem pomenu besede. Poročala je s filmskih festivalov doma in v tujini ter predstavljala domače in tuje filme ter filmske, gledališke in lutkovne ustvarjalce. Z njenim strokovno poglobljenim in osebno obarvanim kritiškim pisanjem je svet poklicne in ljubiteljske kulturne ustvarjalnosti na Slovenskem postal opažen kot dejavnost, enakovredna gospodarskim, znanstvenim in političnim dogajanjem tistega časa. Stanka Godnič je za svoje življenjsko delo dobila Tomšičevo nagrado. Rodila se je leta 1929 v Celju.
Carlo Marchesetti, raziskovalec flore in zgodovinskih ostalin Društvo Straža in slovenska bogoslužja na Dunaju Tone Bantan in prva strokovna knjiga o kmetijskem strojništvu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Nadvojvoda Ferdinand drugi nastopi zoper reformacijo Anton Kosi, učitelj in mladinski pisatelj Vida Lasič - študentka vzdrževala ilegalno radijsko postajo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Žižek, strokovnjak za statistiko Zima Vrščaj Holly, urednica revij za otroke, ženske in izseljence Prva partizanska igralska skupina na Primorskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Svetopisemske zgodbe v prekmurskem knjižnem jeziku Celovški Slovenec – časopis, ki je izhajal dve leti Zlatan Vauda - od izgnanca do skladatelja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pavla Lovše - prva slovenska koncertna pevka in pedagoginja Minca Rabič in začetki tekmovalnega smučanja na Gorenjskem Boris Pipan - projektant mostov in hidroelektrarn *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Radoslav Razlag - prvi deželni glavar Kranjske slovenskega rodu Rihard Jakopič, osrednja osebnost med umetniki svojega časa Bara Remec - likovna ustvarjalka v mestu pod vrhovi Andov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Žmavc, knjižničar univerzitetne knjižnice v Pragi Marica Ogrinec - pevka ljubljanskega opernega zbora Dr. Drago Klemenčič- prvi urednik verskega programa TV SLO *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Karl Ghega - projektant prve železnice čez slovensko ozemlje Ljubljanski kongres Svete alianse Minka Skaberne - neutrudno delo za slepe in slabovidne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Anton Dolničar - eden ustanoviteljev prve slovenske javne knjižnice Anton Hajdrih in »Buči morje adrijansko ….« Dražgoška bitka *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ameriški predsednik Woodrow Wilson in Slovenci Ciril Cvetko - dirigent, skladatelj in pedagog Poslednji boj Pohorskega bataljona *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Schwab, zobozdravnik, skladatelj in pevovodja Preporodovci za neodvisno in svobodno državo Prvi od 29 letalskih napadov na Maribor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Gašpar Mašek, vodja zbora orkestra filharmonične družbe v Ljubljani Miha Maleš - slikarski duh barvnega realizma in intimizma Anton Bitenc, zadnji Plečnikov asistent *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fran Serafin Vilhar - začetnik novoromantičnih slogovnih smeri v glasbi pri nas Rado Pregarc - vsestranski gledališki ustvarjalec Ljubljana dobi Splošno žensko društvo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Lublanske novice – prvi slovenski časopis Antonija Štupca - učiteljica in narodna buditeljica Žrtve »pohorske afere« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janja Miklavčič - za enako učiteljsko delo enako plačilo Božidar Race in enotno računovodstvo v gospodarstvu Verigarji – naša poštna znamka *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Tajno štetje prebivalstva v Julijski krajini »Slovenka« – tržaški list slovenskih žena Dr. Janez Stanonik in zasluge za razvoj anglistike in germanistike pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Veseli koledniki« Najstarejše znano prekmursko pisno besedilo Fran Krapeš in prva kavarna s slovenskim napisom na Kongresnem trgu v Ljubljani *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Friderik Irenej Baraga - molitvenik in slovnica za indijanski plemeni Lovrenc Košir in zamisel o poštni znamki Slava Kristan Lunaček, zdravnica z otroci v kolonije na morje in v hribe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mihale Stroj - bidermajerski portretist Franc Jeza - vizionar slovenske državnosti Kulturno društvo Člen 7 na avstrijskem Štajerskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov