Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Danes je dan Rudolfa Maistra * osrednja osebnost slovenskega preroda * strokovnjak na področju fiziologije in kardiovaskularne dinamike * upesnjena izkušnja otroka – izgnanca
Državni praznik, dan Rudolfa Maistra, od leta 2005 praznujemo v spomin na dan, ko so pripadniki prve slovenske vojske dokončno in v celoti prevzeli vojaško oblast v Mariboru. 23. novembra 1918 je general Maister z jutranjo vojaško akcijo prehitel protislovenski načrt mariborskih Nemcev in razorožil njihovo oboroženo silo – tako imenovano »zeleno gardo«. razorožil. V tistem hladnem sobotnem jutru pri minus 12 stopinjah so pomembno vlogo odigrali: stotnika Anton Kos in doktor Anton Dolar – sicer klasični filolog in gimnazijski profesor in gimnazijski profesor – ter nadporočnika Ivan Gračner in Jože Malenšek, ki so vsak s svojo bojno skupino prve slovenske vojske zavzeli nemška oporišča v mestu. Dramatičnega dogajanja se je leta 1988 spominjal rezervni stotnik Anton Osterc, ki je bil ves čas akcije ob generalu Maistru. *Posnetek 40 minutno vojaško akcijo je general Rudolf Maister vodil iz telefonske centrale v poštni stavbi na Slomškovem trgu.
Preroditelj in mecen ter priložnostni pesnik, kritik in prevajalec Žiga Zois je po očetu na Kranjskem podedoval posestva, fužine in tovarne. S tako materialno podlago je po letu 1780 zaradi mecenske dejavnosti postal osrednja osebnost takratnega slovenskega preroda in imel krožek, v katerem se je zbiralo več rodov ustvarjalcev, ki jim je bil po eni strani mecen in denarni podpornik, po drugi pa učitelj in duhovni vodja. Najpomembnejši v Zoisovem krogu je bil Anton Tomaž Linhart, v njem so bili tudi Valentin Vodnik, Jernej Kopitar, Blaž Kumerdej, Jurij Japelj ... Omogočil jim je delo in izdajanje knjig, podpiral pa je tudi delovanje Kranjske kmetijske družbe, ki naj bi pospešila modernizacijo gospodarstva. Kot naravoslovec je zbral evropsko znamenito zbirko mineralov, ki je zdaj v ljubljanskem Prirodoslovnem muzeju, kot zoolog pa je med prvimi preučeval človeško ribico in pisal o njej. Preroditelj, mecen, naravoslovec, literat in podjetnik baron Žiga Zois se je rodil leta 1747 v Trstu.
Gojmir Južnič je diplomiral na gradbenem oddelku fakultete za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo, leta 1951 pa še na medicinski fakulteti; doktoriral je leta 1967. Med drugim se je izpopolnjeval v Franciji in Nemčiji, bil predstojnik Inštituta za fiziologijo pri medicinski fakulteti v Ljubljani, leta 1981 pa je postal redni profesor. Deloval je na področjih fiziologije in srčno-žilne dinamike ter med drugim vodil raziskovalni projekt o reaktivnosti srčno-žilnega sistema v naravnih in eksperimentalnih razmerah. Gojmir Južnič – rodil se je leta 1918 v Novem mestu – je bil tudi častni predsednik Evropskega združenja za neinvazivno kardiovaskularno dinamiko.
Pesnik, pisatelj, prevajalec in kulturni delavec Andrej Kokot je osnovno šolo obiskoval na Kostanjah in se nato vpisal na kmetijsko šolo v Podravljah. Njegova družina je bila med drugo svetovno vojno s Koroškega pregnana v Nemčijo in bridkost te izkušnje je v njem pustila globoko sled. Prve pesmi je objavil pri sedemnajstih letih. Pozneje je deloval pri Slovenski prosvetni zvezi in bil v osemdesetih letih kulturni urednik pri Slovenskem vestniku. Bil je tudi član slovenskega kluba pisateljev PEN, koroškega društva pisateljev in eden od ustanoviteljev Društva slovenskih pisateljev v Avstriji. Prvo pesniško zbirko z naslovom Zemlja molči je izdal leta 1969, njene pesmi pa govorijo o bridki otroški izkušnji medvojnega pregnanstva. Za zbirko Kaplje žgoče zavesti, ki jo je izdal leta 1982, je naslednje leto prejel nagrado Prešernovega sklada. Izbor njegovih pesmi je izšel v nemških in angleških prevodih. Andrej Kokot se je rodil leta 1936 v Zgornji vasi na Kostanjah nad Vrbskim jezerom.
6260 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Danes je dan Rudolfa Maistra * osrednja osebnost slovenskega preroda * strokovnjak na področju fiziologije in kardiovaskularne dinamike * upesnjena izkušnja otroka – izgnanca
Državni praznik, dan Rudolfa Maistra, od leta 2005 praznujemo v spomin na dan, ko so pripadniki prve slovenske vojske dokončno in v celoti prevzeli vojaško oblast v Mariboru. 23. novembra 1918 je general Maister z jutranjo vojaško akcijo prehitel protislovenski načrt mariborskih Nemcev in razorožil njihovo oboroženo silo – tako imenovano »zeleno gardo«. razorožil. V tistem hladnem sobotnem jutru pri minus 12 stopinjah so pomembno vlogo odigrali: stotnika Anton Kos in doktor Anton Dolar – sicer klasični filolog in gimnazijski profesor in gimnazijski profesor – ter nadporočnika Ivan Gračner in Jože Malenšek, ki so vsak s svojo bojno skupino prve slovenske vojske zavzeli nemška oporišča v mestu. Dramatičnega dogajanja se je leta 1988 spominjal rezervni stotnik Anton Osterc, ki je bil ves čas akcije ob generalu Maistru. *Posnetek 40 minutno vojaško akcijo je general Rudolf Maister vodil iz telefonske centrale v poštni stavbi na Slomškovem trgu.
Preroditelj in mecen ter priložnostni pesnik, kritik in prevajalec Žiga Zois je po očetu na Kranjskem podedoval posestva, fužine in tovarne. S tako materialno podlago je po letu 1780 zaradi mecenske dejavnosti postal osrednja osebnost takratnega slovenskega preroda in imel krožek, v katerem se je zbiralo več rodov ustvarjalcev, ki jim je bil po eni strani mecen in denarni podpornik, po drugi pa učitelj in duhovni vodja. Najpomembnejši v Zoisovem krogu je bil Anton Tomaž Linhart, v njem so bili tudi Valentin Vodnik, Jernej Kopitar, Blaž Kumerdej, Jurij Japelj ... Omogočil jim je delo in izdajanje knjig, podpiral pa je tudi delovanje Kranjske kmetijske družbe, ki naj bi pospešila modernizacijo gospodarstva. Kot naravoslovec je zbral evropsko znamenito zbirko mineralov, ki je zdaj v ljubljanskem Prirodoslovnem muzeju, kot zoolog pa je med prvimi preučeval človeško ribico in pisal o njej. Preroditelj, mecen, naravoslovec, literat in podjetnik baron Žiga Zois se je rodil leta 1747 v Trstu.
Gojmir Južnič je diplomiral na gradbenem oddelku fakultete za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo, leta 1951 pa še na medicinski fakulteti; doktoriral je leta 1967. Med drugim se je izpopolnjeval v Franciji in Nemčiji, bil predstojnik Inštituta za fiziologijo pri medicinski fakulteti v Ljubljani, leta 1981 pa je postal redni profesor. Deloval je na področjih fiziologije in srčno-žilne dinamike ter med drugim vodil raziskovalni projekt o reaktivnosti srčno-žilnega sistema v naravnih in eksperimentalnih razmerah. Gojmir Južnič – rodil se je leta 1918 v Novem mestu – je bil tudi častni predsednik Evropskega združenja za neinvazivno kardiovaskularno dinamiko.
Pesnik, pisatelj, prevajalec in kulturni delavec Andrej Kokot je osnovno šolo obiskoval na Kostanjah in se nato vpisal na kmetijsko šolo v Podravljah. Njegova družina je bila med drugo svetovno vojno s Koroškega pregnana v Nemčijo in bridkost te izkušnje je v njem pustila globoko sled. Prve pesmi je objavil pri sedemnajstih letih. Pozneje je deloval pri Slovenski prosvetni zvezi in bil v osemdesetih letih kulturni urednik pri Slovenskem vestniku. Bil je tudi član slovenskega kluba pisateljev PEN, koroškega društva pisateljev in eden od ustanoviteljev Društva slovenskih pisateljev v Avstriji. Prvo pesniško zbirko z naslovom Zemlja molči je izdal leta 1969, njene pesmi pa govorijo o bridki otroški izkušnji medvojnega pregnanstva. Za zbirko Kaplje žgoče zavesti, ki jo je izdal leta 1982, je naslednje leto prejel nagrado Prešernovega sklada. Izbor njegovih pesmi je izšel v nemških in angleških prevodih. Andrej Kokot se je rodil leta 1936 v Zgornji vasi na Kostanjah nad Vrbskim jezerom.
Carlo Marchesetti, raziskovalec flore in zgodovinskih ostalin Društvo Straža in slovenska bogoslužja na Dunaju Tone Bantan in prva strokovna knjiga o kmetijskem strojništvu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Nadvojvoda Ferdinand drugi nastopi zoper reformacijo Anton Kosi, učitelj in mladinski pisatelj Vida Lasič - študentka vzdrževala ilegalno radijsko postajo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Žižek, strokovnjak za statistiko Zima Vrščaj Holly, urednica revij za otroke, ženske in izseljence Prva partizanska igralska skupina na Primorskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Svetopisemske zgodbe v prekmurskem knjižnem jeziku Celovški Slovenec – časopis, ki je izhajal dve leti Zlatan Vauda - od izgnanca do skladatelja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pavla Lovše - prva slovenska koncertna pevka in pedagoginja Minca Rabič in začetki tekmovalnega smučanja na Gorenjskem Boris Pipan - projektant mostov in hidroelektrarn *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Radoslav Razlag - prvi deželni glavar Kranjske slovenskega rodu Rihard Jakopič, osrednja osebnost med umetniki svojega časa Bara Remec - likovna ustvarjalka v mestu pod vrhovi Andov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Žmavc, knjižničar univerzitetne knjižnice v Pragi Marica Ogrinec - pevka ljubljanskega opernega zbora Dr. Drago Klemenčič- prvi urednik verskega programa TV SLO *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Karl Ghega - projektant prve železnice čez slovensko ozemlje Ljubljanski kongres Svete alianse Minka Skaberne - neutrudno delo za slepe in slabovidne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Anton Dolničar - eden ustanoviteljev prve slovenske javne knjižnice Anton Hajdrih in »Buči morje adrijansko ….« Dražgoška bitka *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ameriški predsednik Woodrow Wilson in Slovenci Ciril Cvetko - dirigent, skladatelj in pedagog Poslednji boj Pohorskega bataljona *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Schwab, zobozdravnik, skladatelj in pevovodja Preporodovci za neodvisno in svobodno državo Prvi od 29 letalskih napadov na Maribor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Gašpar Mašek, vodja zbora orkestra filharmonične družbe v Ljubljani Miha Maleš - slikarski duh barvnega realizma in intimizma Anton Bitenc, zadnji Plečnikov asistent *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fran Serafin Vilhar - začetnik novoromantičnih slogovnih smeri v glasbi pri nas Rado Pregarc - vsestranski gledališki ustvarjalec Ljubljana dobi Splošno žensko društvo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Lublanske novice – prvi slovenski časopis Antonija Štupca - učiteljica in narodna buditeljica Žrtve »pohorske afere« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janja Miklavčič - za enako učiteljsko delo enako plačilo Božidar Race in enotno računovodstvo v gospodarstvu Verigarji – naša poštna znamka *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Tajno štetje prebivalstva v Julijski krajini »Slovenka« – tržaški list slovenskih žena Dr. Janez Stanonik in zasluge za razvoj anglistike in germanistike pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Veseli koledniki« Najstarejše znano prekmursko pisno besedilo Fran Krapeš in prva kavarna s slovenskim napisom na Kongresnem trgu v Ljubljani *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Friderik Irenej Baraga - molitvenik in slovnica za indijanski plemeni Lovrenc Košir in zamisel o poštni znamki Slava Kristan Lunaček, zdravnica z otroci v kolonije na morje in v hribe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mihale Stroj - bidermajerski portretist Franc Jeza - vizionar slovenske državnosti Kulturno društvo Člen 7 na avstrijskem Štajerskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov