Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Danes je dan Rudolfa Maistra * osrednja osebnost slovenskega preroda * strokovnjak na področju fiziologije in kardiovaskularne dinamike * upesnjena izkušnja otroka – izgnanca
Državni praznik, dan Rudolfa Maistra, od leta 2005 praznujemo v spomin na dan, ko so pripadniki prve slovenske vojske dokončno in v celoti prevzeli vojaško oblast v Mariboru. 23. novembra 1918 je general Maister z jutranjo vojaško akcijo prehitel protislovenski načrt mariborskih Nemcev in razorožil njihovo oboroženo silo – tako imenovano »zeleno gardo«. razorožil. V tistem hladnem sobotnem jutru pri minus 12 stopinjah so pomembno vlogo odigrali: stotnika Anton Kos in doktor Anton Dolar – sicer klasični filolog in gimnazijski profesor in gimnazijski profesor – ter nadporočnika Ivan Gračner in Jože Malenšek, ki so vsak s svojo bojno skupino prve slovenske vojske zavzeli nemška oporišča v mestu. Dramatičnega dogajanja se je leta 1988 spominjal rezervni stotnik Anton Osterc, ki je bil ves čas akcije ob generalu Maistru. *Posnetek 40 minutno vojaško akcijo je general Rudolf Maister vodil iz telefonske centrale v poštni stavbi na Slomškovem trgu.
Preroditelj in mecen ter priložnostni pesnik, kritik in prevajalec Žiga Zois je po očetu na Kranjskem podedoval posestva, fužine in tovarne. S tako materialno podlago je po letu 1780 zaradi mecenske dejavnosti postal osrednja osebnost takratnega slovenskega preroda in imel krožek, v katerem se je zbiralo več rodov ustvarjalcev, ki jim je bil po eni strani mecen in denarni podpornik, po drugi pa učitelj in duhovni vodja. Najpomembnejši v Zoisovem krogu je bil Anton Tomaž Linhart, v njem so bili tudi Valentin Vodnik, Jernej Kopitar, Blaž Kumerdej, Jurij Japelj ... Omogočil jim je delo in izdajanje knjig, podpiral pa je tudi delovanje Kranjske kmetijske družbe, ki naj bi pospešila modernizacijo gospodarstva. Kot naravoslovec je zbral evropsko znamenito zbirko mineralov, ki je zdaj v ljubljanskem Prirodoslovnem muzeju, kot zoolog pa je med prvimi preučeval človeško ribico in pisal o njej. Preroditelj, mecen, naravoslovec, literat in podjetnik baron Žiga Zois se je rodil leta 1747 v Trstu.
Gojmir Južnič je diplomiral na gradbenem oddelku fakultete za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo, leta 1951 pa še na medicinski fakulteti; doktoriral je leta 1967. Med drugim se je izpopolnjeval v Franciji in Nemčiji, bil predstojnik Inštituta za fiziologijo pri medicinski fakulteti v Ljubljani, leta 1981 pa je postal redni profesor. Deloval je na področjih fiziologije in srčno-žilne dinamike ter med drugim vodil raziskovalni projekt o reaktivnosti srčno-žilnega sistema v naravnih in eksperimentalnih razmerah. Gojmir Južnič – rodil se je leta 1918 v Novem mestu – je bil tudi častni predsednik Evropskega združenja za neinvazivno kardiovaskularno dinamiko.
Pesnik, pisatelj, prevajalec in kulturni delavec Andrej Kokot je osnovno šolo obiskoval na Kostanjah in se nato vpisal na kmetijsko šolo v Podravljah. Njegova družina je bila med drugo svetovno vojno s Koroškega pregnana v Nemčijo in bridkost te izkušnje je v njem pustila globoko sled. Prve pesmi je objavil pri sedemnajstih letih. Pozneje je deloval pri Slovenski prosvetni zvezi in bil v osemdesetih letih kulturni urednik pri Slovenskem vestniku. Bil je tudi član slovenskega kluba pisateljev PEN, koroškega društva pisateljev in eden od ustanoviteljev Društva slovenskih pisateljev v Avstriji. Prvo pesniško zbirko z naslovom Zemlja molči je izdal leta 1969, njene pesmi pa govorijo o bridki otroški izkušnji medvojnega pregnanstva. Za zbirko Kaplje žgoče zavesti, ki jo je izdal leta 1982, je naslednje leto prejel nagrado Prešernovega sklada. Izbor njegovih pesmi je izšel v nemških in angleških prevodih. Andrej Kokot se je rodil leta 1936 v Zgornji vasi na Kostanjah nad Vrbskim jezerom.
6260 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Danes je dan Rudolfa Maistra * osrednja osebnost slovenskega preroda * strokovnjak na področju fiziologije in kardiovaskularne dinamike * upesnjena izkušnja otroka – izgnanca
Državni praznik, dan Rudolfa Maistra, od leta 2005 praznujemo v spomin na dan, ko so pripadniki prve slovenske vojske dokončno in v celoti prevzeli vojaško oblast v Mariboru. 23. novembra 1918 je general Maister z jutranjo vojaško akcijo prehitel protislovenski načrt mariborskih Nemcev in razorožil njihovo oboroženo silo – tako imenovano »zeleno gardo«. razorožil. V tistem hladnem sobotnem jutru pri minus 12 stopinjah so pomembno vlogo odigrali: stotnika Anton Kos in doktor Anton Dolar – sicer klasični filolog in gimnazijski profesor in gimnazijski profesor – ter nadporočnika Ivan Gračner in Jože Malenšek, ki so vsak s svojo bojno skupino prve slovenske vojske zavzeli nemška oporišča v mestu. Dramatičnega dogajanja se je leta 1988 spominjal rezervni stotnik Anton Osterc, ki je bil ves čas akcije ob generalu Maistru. *Posnetek 40 minutno vojaško akcijo je general Rudolf Maister vodil iz telefonske centrale v poštni stavbi na Slomškovem trgu.
Preroditelj in mecen ter priložnostni pesnik, kritik in prevajalec Žiga Zois je po očetu na Kranjskem podedoval posestva, fužine in tovarne. S tako materialno podlago je po letu 1780 zaradi mecenske dejavnosti postal osrednja osebnost takratnega slovenskega preroda in imel krožek, v katerem se je zbiralo več rodov ustvarjalcev, ki jim je bil po eni strani mecen in denarni podpornik, po drugi pa učitelj in duhovni vodja. Najpomembnejši v Zoisovem krogu je bil Anton Tomaž Linhart, v njem so bili tudi Valentin Vodnik, Jernej Kopitar, Blaž Kumerdej, Jurij Japelj ... Omogočil jim je delo in izdajanje knjig, podpiral pa je tudi delovanje Kranjske kmetijske družbe, ki naj bi pospešila modernizacijo gospodarstva. Kot naravoslovec je zbral evropsko znamenito zbirko mineralov, ki je zdaj v ljubljanskem Prirodoslovnem muzeju, kot zoolog pa je med prvimi preučeval človeško ribico in pisal o njej. Preroditelj, mecen, naravoslovec, literat in podjetnik baron Žiga Zois se je rodil leta 1747 v Trstu.
Gojmir Južnič je diplomiral na gradbenem oddelku fakultete za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo, leta 1951 pa še na medicinski fakulteti; doktoriral je leta 1967. Med drugim se je izpopolnjeval v Franciji in Nemčiji, bil predstojnik Inštituta za fiziologijo pri medicinski fakulteti v Ljubljani, leta 1981 pa je postal redni profesor. Deloval je na področjih fiziologije in srčno-žilne dinamike ter med drugim vodil raziskovalni projekt o reaktivnosti srčno-žilnega sistema v naravnih in eksperimentalnih razmerah. Gojmir Južnič – rodil se je leta 1918 v Novem mestu – je bil tudi častni predsednik Evropskega združenja za neinvazivno kardiovaskularno dinamiko.
Pesnik, pisatelj, prevajalec in kulturni delavec Andrej Kokot je osnovno šolo obiskoval na Kostanjah in se nato vpisal na kmetijsko šolo v Podravljah. Njegova družina je bila med drugo svetovno vojno s Koroškega pregnana v Nemčijo in bridkost te izkušnje je v njem pustila globoko sled. Prve pesmi je objavil pri sedemnajstih letih. Pozneje je deloval pri Slovenski prosvetni zvezi in bil v osemdesetih letih kulturni urednik pri Slovenskem vestniku. Bil je tudi član slovenskega kluba pisateljev PEN, koroškega društva pisateljev in eden od ustanoviteljev Društva slovenskih pisateljev v Avstriji. Prvo pesniško zbirko z naslovom Zemlja molči je izdal leta 1969, njene pesmi pa govorijo o bridki otroški izkušnji medvojnega pregnanstva. Za zbirko Kaplje žgoče zavesti, ki jo je izdal leta 1982, je naslednje leto prejel nagrado Prešernovega sklada. Izbor njegovih pesmi je izšel v nemških in angleških prevodih. Andrej Kokot se je rodil leta 1936 v Zgornji vasi na Kostanjah nad Vrbskim jezerom.
Matija Malešič - Belokranjec v slovensko literaturo uvede prekmursko pokrajino Ivan Karlo Sancin - ne le virtuoz, tudi mojster izdelave violin Stane Kavčič - politik, ki je prehiteval čas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dragan Karel Šanda in pesniška naveza s Srečkom Kosovelom Ferdo Kozak - avtor družbenokritične literature Franc Jakopin – imenoslovec, strokovnjak za vzhodnoslovansko jezikoslovje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ksaver Meško - pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Kmet Simon Kos - tigrovec odgovoren za Baško grapo Katarina Hribar - telovadka na olimpijadi v Berlinu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Krol Grossman in naše prve gibljive slike Ivan Pregelj - dela pomembnega pripovednika Jožko Lukež - na tržaškem odru odigral več kot 300 vlog *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Grof Jožef Emanuel Barbo – Waxsenstein, plemič, ki se je opredelil za slovenstvo Karel Širok, literat, konzularni uslužbenec in obveščevalec France Slana, nadaljevalec slovenskega slikarskega izročila *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Maks Obersnel - ustanovitelj Splošne posojilnice v Trstu France Klopčič - zapornik v Jugoslaviji in v Sovjetski zvezi Lajči Pandur - krajinarjeva panonska motivika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljansko dramatično društvo Pomen socialnih korenin zgodovinskih tokov Uničen in ponovno postavljen spomenik partizanski zmagi na Koroškem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Orkester Slovenske filharmonije Igralski posluh za krhke odrske podobe Odstop slovenskega nadškofa v Gorici *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Ksaver Križman - mojster izdelave orgel Zdravnik Viljem Kovač - ustanovitelj otroške bolnišnice v Ljubljani Kristina Brenk in prigode Pike Nogavičke "Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Kratek navòd v številčenju« in »Kratko številoslovje« Eden pionirjev slovenske radijske tehnike Literat za vse generacije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Šentpavelski benediktinci podelijo posesti v bližini Maribora Kazni za starše, ki otrok niso pošiljali v šolo Slovenska krščanskosocialna zveza za Koroško *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eno osrednjih imen povojne slovenske arhitekture Režiser radijskih iger Eden prvih večjih napadov na italijanske okupacijske sile *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Konservativna trojica staroslovencev Za Ljutomerom in Žalcem – tretji slovenski tabor v Šempasu Inventarna knjiga ‒ najpomembnejši galerijski dokument *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kipar – odličen portretist Violončelist in glasbeni pedagog iz Brna Od ilegalnega pevca do igralca *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Urednik Slovenskega biografskega leksikona Vizionar prostorskega razvoja Murske Sobote Dunajsko opozorilo na položaj manjšin *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ptujski strokovnjak za rimsko obdobje »Goriški slavček« – naš največji lirik med Jenkom in moderno Ena najuspešnejših slovenskih jadralnih letalk *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Ilirija oživljena« Zapisan koroškemu ljudskemu glasbenemu izročilu »Klub koroških Slovencev«. *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi popis prebivalstva po spolu, starosti in stanu Pisec romana o bojih za severno mejo Geologove raziskave slovenskega prostora *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kdo velja za začetnika slovenske arheologije? Svetovna popotnica in pisateljica iz Celja Botanik v raziskavah travinja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Arhitekt povojnega funkcionalizma. Raziskovalec knjižnega jezika Slovenija stopila v obdobje televizije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov