Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Tragična usoda umetnostnega zgodovinarja * Voda v Gruberjev prekop * Biolog iz kongresne knjižnice v Washingtonu * Pionirski čas letalstva na Slovenskem

Na današnji dan leta 1785 so v Ljubljani spustili vodo v Gruberjev prekop, imenovan po njegovem načrtovalcu, jezuitu in gradbeniku Gabrijelu Gruberju. Njegov načrt je predvideval, da bi del odvečne vode iz pogosto poplavljajoče Ljubljanice speljal okrog Grajskega hriba. Prekop je zmanjšal nevarnost pogostih poplav Ljubljanice na nižjih predelih barja, saj se je tam gladina vode kmalu znižala za 70 centimetrov, s tem pa je hkrati postala pred poplavami bolje zavarovana tudi Ljubljana, na barju pa so pridobili velike osušene površine za kmetijsko pridelavo. Tudi arhitekt Maks Fabiani je imel velike načrte za reko Ljubljanico, ki ima zgodovinsko pomembno vlogo, saj je po njej potekal prevoz tovora z Vrhnike. Današnji Gruberjev prekop, dolg več kot tri kilometre, je tudi del Fabianijevih idej za povezavo Soče in Donave, ki naj bi potekala tudi čez Ljubljanico. Prekop je bil leta 1829 poglobljen, ob Karlovškem mostu so postavili spomenik v obliki prisekane piramide, na kateri so latinski napisi.

Leta 1894 se je v Červinjanu v Furlaniji rodil umetnostni zgodovinar, likovni kritik in konservator France Mesesnel. Njegov oče je bil po materini strani potomec znamenitega slikarja Matevža Langusa, v sorodu pa je tudi s plemiško družino Schellenburg, ki je mlademu študentu pomagala s štipendijo. Po gimnaziji v Ljubljani je pred stoletjem nadaljeval študij umetnostne zgodovine na Karlovi univerzi in ga sklenil z doktorsko disertacijo o slikarju Janezu Wolfu. Po vrnitvi v Ljubljano je bil na filozofski fakulteti asistent Izidorja Cankarja. Razvil je plodno kritiško dejavnost. Napisal je monografijo o slikarjih Janezu in Juriju Šubicu, pripravil več razstav: v Pragi razstavo modernega slovenskega slikarstva, v Ljubljani pa razstavo slovenskega portretnega slikarstva in retrospektivno razstavo Ivane Kobilca. Zaradi nenaklonjenosti starejših kolegov in krajši brezposelnosti je odšel v Makedonijo, kjer je leta 1938 postal izredni profesor za bizantinsko umetnost na skopski filozofski fakulteti. Po vrnitvi v Ljubljano se je zaposlil pri Spomeniškem uradu kot konservator za Slovenijo in nasledil Franceta Steleta, leta 1939 pa je bil imenovan za honorarnega predavatelja za bizantinsko umetnost na ljubljanski univerzi. Kot privrženca narodnoosvobodilnega gibanja so ga 4. maja 1945, pet dni pred koncem vojne, v skupini 28 zapornikov v Smrečju pri Turjaku usmrtili pripadniki specialnega voda policijskega zbora slovenskega domobranstva.

Biolog Roman Kenk je leta 1921 doktoriral v Gradcu in se nato zaposlil na Zoološkem inštitutu ljubljanske univerze. Pri preučevanju trikladnih vrtinčarjev je postal svetovno priznani strokovnjak. V navezi s profesorjem Albinom Seliškarjem sta ustanovila naš prvi podzemeljski ekološki laboratorij v Podpeški jami v Dobrepolju in že leta 1931 objavila znanstveni članek o ekologiji podzemnih živali, kar je bilo ta tisti čas pionirsko delo tudi v svetovnem merilu. Leta 1938 se je preselil v Portoriko, kjer je na oddelku za biologijo tamkajšnje univerze delal vse do leta 1948. Sledila je zaposlitev na oddelku za zoologijo nevretenčarjev v Kongresni knjižnici v Washingtonu v Združenih državah Amerike. Roman Kenk se je rodil leta 1898 v Ljubljani, leta 1983 pa je postal dopisni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti.

25. november leta 1909 štejemo za začetek slovenskega letalstva, saj je ta dan Edvard Rusjan na Malih Rojcah med Štandrežem in Novo Gorico opravil prvi polet z doma izdelanim letalom Eda-1. Rusjan se je z letalom dvignil dva metra visoko in poletel 60 metrov daleč. Slovenija je že zelo zgodaj dobila prve letalske zanesenjake, to sta bila predvsem brata Rusjan, še posebno mlajši Edvard. Leta 1909 sta začela delati maketo, iz katere je nastalo njuno prvo letalo. Pozneje je Rusjan v Gorici izdelal še sedem letal z oznako "eda"; z vsemi je létal, dokler jih ni po večini razbil. Smrtno se je ponesrečil januarja leta 1911 na mitingu v Beogradu, ko je sunek vetra njegovemu letalu odtrgal krilo. Rusjan je bil 34. žrtev letalskih poletov na svetu.