Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan 25. november

25.11.2021

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Tragična usoda umetnostnega zgodovinarja * Voda v Gruberjev prekop * Biolog iz kongresne knjižnice v Washingtonu * Pionirski čas letalstva na Slovenskem

Na današnji dan leta 1785 so v Ljubljani spustili vodo v Gruberjev prekop, imenovan po njegovem načrtovalcu, jezuitu in gradbeniku Gabrijelu Gruberju. Njegov načrt je predvideval, da bi del odvečne vode iz pogosto poplavljajoče Ljubljanice speljal okrog Grajskega hriba. Prekop je zmanjšal nevarnost pogostih poplav Ljubljanice na nižjih predelih barja, saj se je tam gladina vode kmalu znižala za 70 centimetrov, s tem pa je hkrati postala pred poplavami bolje zavarovana tudi Ljubljana, na barju pa so pridobili velike osušene površine za kmetijsko pridelavo. Tudi arhitekt Maks Fabiani je imel velike načrte za reko Ljubljanico, ki ima zgodovinsko pomembno vlogo, saj je po njej potekal prevoz tovora z Vrhnike. Današnji Gruberjev prekop, dolg več kot tri kilometre, je tudi del Fabianijevih idej za povezavo Soče in Donave, ki naj bi potekala tudi čez Ljubljanico. Prekop je bil leta 1829 poglobljen, ob Karlovškem mostu so postavili spomenik v obliki prisekane piramide, na kateri so latinski napisi.

Leta 1894 se je v Červinjanu v Furlaniji rodil umetnostni zgodovinar, likovni kritik in konservator France Mesesnel. Njegov oče je bil po materini strani potomec znamenitega slikarja Matevža Langusa, v sorodu pa je tudi s plemiško družino Schellenburg, ki je mlademu študentu pomagala s štipendijo. Po gimnaziji v Ljubljani je pred stoletjem nadaljeval študij umetnostne zgodovine na Karlovi univerzi in ga sklenil z doktorsko disertacijo o slikarju Janezu Wolfu. Po vrnitvi v Ljubljano je bil na filozofski fakulteti asistent Izidorja Cankarja. Razvil je plodno kritiško dejavnost. Napisal je monografijo o slikarjih Janezu in Juriju Šubicu, pripravil več razstav: v Pragi razstavo modernega slovenskega slikarstva, v Ljubljani pa razstavo slovenskega portretnega slikarstva in retrospektivno razstavo Ivane Kobilca. Zaradi nenaklonjenosti starejših kolegov in krajši brezposelnosti je odšel v Makedonijo, kjer je leta 1938 postal izredni profesor za bizantinsko umetnost na skopski filozofski fakulteti. Po vrnitvi v Ljubljano se je zaposlil pri Spomeniškem uradu kot konservator za Slovenijo in nasledil Franceta Steleta, leta 1939 pa je bil imenovan za honorarnega predavatelja za bizantinsko umetnost na ljubljanski univerzi. Kot privrženca narodnoosvobodilnega gibanja so ga 4. maja 1945, pet dni pred koncem vojne, v skupini 28 zapornikov v Smrečju pri Turjaku usmrtili pripadniki specialnega voda policijskega zbora slovenskega domobranstva.

Biolog Roman Kenk je leta 1921 doktoriral v Gradcu in se nato zaposlil na Zoološkem inštitutu ljubljanske univerze. Pri preučevanju trikladnih vrtinčarjev je postal svetovno priznani strokovnjak. V navezi s profesorjem Albinom Seliškarjem sta ustanovila naš prvi podzemeljski ekološki laboratorij v Podpeški jami v Dobrepolju in že leta 1931 objavila znanstveni članek o ekologiji podzemnih živali, kar je bilo ta tisti čas pionirsko delo tudi v svetovnem merilu. Leta 1938 se je preselil v Portoriko, kjer je na oddelku za biologijo tamkajšnje univerze delal vse do leta 1948. Sledila je zaposlitev na oddelku za zoologijo nevretenčarjev v Kongresni knjižnici v Washingtonu v Združenih državah Amerike. Roman Kenk se je rodil leta 1898 v Ljubljani, leta 1983 pa je postal dopisni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti.

25. november leta 1909 štejemo za začetek slovenskega letalstva, saj je ta dan Edvard Rusjan na Malih Rojcah med Štandrežem in Novo Gorico opravil prvi polet z doma izdelanim letalom Eda-1. Rusjan se je z letalom dvignil dva metra visoko in poletel 60 metrov daleč. Slovenija je že zelo zgodaj dobila prve letalske zanesenjake, to sta bila predvsem brata Rusjan, še posebno mlajši Edvard. Leta 1909 sta začela delati maketo, iz katere je nastalo njuno prvo letalo. Pozneje je Rusjan v Gorici izdelal še sedem letal z oznako "eda"; z vsemi je létal, dokler jih ni po večini razbil. Smrtno se je ponesrečil januarja leta 1911 na mitingu v Beogradu, ko je sunek vetra njegovemu letalu odtrgal krilo. Rusjan je bil 34. žrtev letalskih poletov na svetu.


Na današnji dan

6259 epizod

Na današnji dan

6259 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan 25. november

25.11.2021

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Tragična usoda umetnostnega zgodovinarja * Voda v Gruberjev prekop * Biolog iz kongresne knjižnice v Washingtonu * Pionirski čas letalstva na Slovenskem

Na današnji dan leta 1785 so v Ljubljani spustili vodo v Gruberjev prekop, imenovan po njegovem načrtovalcu, jezuitu in gradbeniku Gabrijelu Gruberju. Njegov načrt je predvideval, da bi del odvečne vode iz pogosto poplavljajoče Ljubljanice speljal okrog Grajskega hriba. Prekop je zmanjšal nevarnost pogostih poplav Ljubljanice na nižjih predelih barja, saj se je tam gladina vode kmalu znižala za 70 centimetrov, s tem pa je hkrati postala pred poplavami bolje zavarovana tudi Ljubljana, na barju pa so pridobili velike osušene površine za kmetijsko pridelavo. Tudi arhitekt Maks Fabiani je imel velike načrte za reko Ljubljanico, ki ima zgodovinsko pomembno vlogo, saj je po njej potekal prevoz tovora z Vrhnike. Današnji Gruberjev prekop, dolg več kot tri kilometre, je tudi del Fabianijevih idej za povezavo Soče in Donave, ki naj bi potekala tudi čez Ljubljanico. Prekop je bil leta 1829 poglobljen, ob Karlovškem mostu so postavili spomenik v obliki prisekane piramide, na kateri so latinski napisi.

Leta 1894 se je v Červinjanu v Furlaniji rodil umetnostni zgodovinar, likovni kritik in konservator France Mesesnel. Njegov oče je bil po materini strani potomec znamenitega slikarja Matevža Langusa, v sorodu pa je tudi s plemiško družino Schellenburg, ki je mlademu študentu pomagala s štipendijo. Po gimnaziji v Ljubljani je pred stoletjem nadaljeval študij umetnostne zgodovine na Karlovi univerzi in ga sklenil z doktorsko disertacijo o slikarju Janezu Wolfu. Po vrnitvi v Ljubljano je bil na filozofski fakulteti asistent Izidorja Cankarja. Razvil je plodno kritiško dejavnost. Napisal je monografijo o slikarjih Janezu in Juriju Šubicu, pripravil več razstav: v Pragi razstavo modernega slovenskega slikarstva, v Ljubljani pa razstavo slovenskega portretnega slikarstva in retrospektivno razstavo Ivane Kobilca. Zaradi nenaklonjenosti starejših kolegov in krajši brezposelnosti je odšel v Makedonijo, kjer je leta 1938 postal izredni profesor za bizantinsko umetnost na skopski filozofski fakulteti. Po vrnitvi v Ljubljano se je zaposlil pri Spomeniškem uradu kot konservator za Slovenijo in nasledil Franceta Steleta, leta 1939 pa je bil imenovan za honorarnega predavatelja za bizantinsko umetnost na ljubljanski univerzi. Kot privrženca narodnoosvobodilnega gibanja so ga 4. maja 1945, pet dni pred koncem vojne, v skupini 28 zapornikov v Smrečju pri Turjaku usmrtili pripadniki specialnega voda policijskega zbora slovenskega domobranstva.

Biolog Roman Kenk je leta 1921 doktoriral v Gradcu in se nato zaposlil na Zoološkem inštitutu ljubljanske univerze. Pri preučevanju trikladnih vrtinčarjev je postal svetovno priznani strokovnjak. V navezi s profesorjem Albinom Seliškarjem sta ustanovila naš prvi podzemeljski ekološki laboratorij v Podpeški jami v Dobrepolju in že leta 1931 objavila znanstveni članek o ekologiji podzemnih živali, kar je bilo ta tisti čas pionirsko delo tudi v svetovnem merilu. Leta 1938 se je preselil v Portoriko, kjer je na oddelku za biologijo tamkajšnje univerze delal vse do leta 1948. Sledila je zaposlitev na oddelku za zoologijo nevretenčarjev v Kongresni knjižnici v Washingtonu v Združenih državah Amerike. Roman Kenk se je rodil leta 1898 v Ljubljani, leta 1983 pa je postal dopisni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti.

25. november leta 1909 štejemo za začetek slovenskega letalstva, saj je ta dan Edvard Rusjan na Malih Rojcah med Štandrežem in Novo Gorico opravil prvi polet z doma izdelanim letalom Eda-1. Rusjan se je z letalom dvignil dva metra visoko in poletel 60 metrov daleč. Slovenija je že zelo zgodaj dobila prve letalske zanesenjake, to sta bila predvsem brata Rusjan, še posebno mlajši Edvard. Leta 1909 sta začela delati maketo, iz katere je nastalo njuno prvo letalo. Pozneje je Rusjan v Gorici izdelal še sedem letal z oznako "eda"; z vsemi je létal, dokler jih ni po večini razbil. Smrtno se je ponesrečil januarja leta 1911 na mitingu v Beogradu, ko je sunek vetra njegovemu letalu odtrgal krilo. Rusjan je bil 34. žrtev letalskih poletov na svetu.


21.04.2024

24. april - Zmaga Kumer – etnomuzikologinja (1924)

Fidelis Terpinc, velepodjetnik in podpornik narodnega gibanja Niko Kuret - etnolog, lutkar in radijec Alja Tkačev, dramska igralka zapisana tudi literaturi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


21.04.2024

23.april - Friderik Žovneški in njegovi potomci postanejo grofje Celjski (1341)

Prvi tlak na ljubljanskih ulicah Rudolf Blüml, pobudnik povojne obnove slovenskega tiska na Koroškem Nemški okupatorji slovesno prepustijo Prekmurje madžarskim zaveznikom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


21.04.2024

22. april - Jurij Vodovnik – pohorski bukovnik (1791)

Zofka Kveder, prva slovenska pisateljica z izrazito individualnostjo Prva prekomorska letalska eskadrilja Skavti, gozdovniki in taborniki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


13.04.2024

21. april - Josephine Zakrajšek (1904) glavna tajnica Progresivnih Slovenk Amerike

Kako je nastajalo Društvo slovenskih pisateljev Tone Kozlevčar, od pastirja do baritonista v Slovenskem oktetu Vladimir Glaser, jedrski fizik v CERN-u *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


19.05.2024

21.maj

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


13.04.2024

20. april - smrt kmečkega upornika Gregorja Kobala (1714)

Hinko Nučič - režiser in gledališki organizator Poskus sporazuma med slovenskimi liberalnimi in katoliškimi politiki Leta 1944 - v Ljubljani prisega, pri Črnomlju pesem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


13.04.2024

19. april - dr. Vladimir Šlebinger - svetovalec OZN za elektrogospodarstvo v Slonokoščeni obali (1906)

Lojze Dolinar, kipar in grafik z obsežnim opusom Slavko Mihelčič in opereta “Pomlad v Rogaški Slatini” Macherjevih 840 kilometrov poleta s toplozračnim balonom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


13.04.2024

18. april - ustanovitev Goriške nadškofije (1752)

Arheolog Stane Gabrovec na prazgodovinskem grobišču na blejski Pristavi “Planinčeva varianta” v arhangelski veji španske obrambe (šahisti vedo, za kaj gre) Vojaška obveznost in pravica do ugovora vesti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


13.04.2024

17. april - dr. Jože Rihar, prvi redni profesor čebelarstva na ljubljanski univerzi (1914)

Ivana Kremžar, uršulinka iz Antologije slovenske religiozne lirike Izid poezij Simona Gregorčiča Milan Spasić in Sergej Mašera - narodna heroja z rušilca »Zagreb« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


13.04.2024

16. april - Friderik Žovneški in njegovi potomci postanejo grofje Celjski (1341)

Prvi tlak na ljubljanskih ulicah Rudolf Blüml, pobudnik povojne obnove slovenskega tiska na Koroškem Nemški okupatorji slovesno prepustijo Prekmurje madžarskim zaveznikom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


13.04.2024

15. april - pred 100 leti je general Rudolf Maister postal častni meščan rojstnega Kamnika

Hvalnica najbrž prvi slovenski pesnici Fanny Hausmann Anton Bezenšek ter stenografija za Slovence, Hrvate, Srbe in Bolgare Ko je napočil čas za slovenski televizijski dnevnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


06.04.2024

14. april - nacistični izgon koroških Slovencev (1942)

Prvi predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti Velikonočni potres v Ljubljani Matej Bor: »Šel je popotnik skozi atomski vek« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


06.04.2024

13. april - Oroslav Caf, zbiralec ljudskega gradiva (1814)

Dan, ko se Ljubljana po doslej znanih podatkih prvič omeni v zgodovinskih virih France Stare – arheolog in slikar Škoda, ki jo je povzročila vojna, ostala neporavnana *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


06.04.2024

12. april - Jože Hradil (1934) častni član madžarske akademije znanosti

Velikopotezni načrti plemiča z Bogenšperka Operni pevec Rudolf Francl – častni meščan Ljubljane Josip Slavec, ugledni predvojni gradbenik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


06.04.2024

11. april - Zdenko Kalin, umetnik čiste kiparske forme (1911)

Jurij Japelj, pisec janzenistične dobe Italijanski okupatorji prevzeli ključe od mesta Ljubljana Konec parne vleke na železnicah po Sloveniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


06.04.2024

10. april - ko se je Bled prvič pojavil v zgodovinskih virih (1004)

Alojzij Remec - tržaški pravnik in dramatik – ptujski župan Ludvik Vrečič - prvi prekmurski akademsko izobraženi slikar Pionirsko delo na televiziji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


06.04.2024

9. april - Pavlina Pajk (1854) in nastajanje slovenske ženske meščanske povesti in romana

Brata Miklavc – pisatelja s Pohorja Stoja Puc – zlato s šahovske olimpijade v Dubrovniku Ivan Gradišek, prvi poveljnik Teritorialne obrambe za vzhodno Štajersko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


06.04.2024

8. april - prvo slovensko planinsko društvo na Štajerskem (1901)

Avgust Jenko - Kládivar med Preporodovci Ciril Žebot in pobuda povezovanja evropskih narodov med nemškim in ruskim območjem Marijan Kramberger »Lovec na homokumulate« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


29.03.2024

7. april - Rudolf Bukšek (1882) znameniti bariton zagrebške operne hiše

Slovenska zastava nad ljubljansko gostilno Zlata zvezda Vojna zaprla gledališče Slovenski letalski stotnik Miha Klavora – branilec neba nad Beogradom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


29.03.2024

6. april - akad. slikar Slavko Kores (1924) mojster barvnega izraza

Najbogatejši Slovenec Josip Gorup izdatno podpiral pesnika Simona Gregorčiča Ema Starc - ena vodilnih igralk medvojnega gledališča Jutro cvetne nedelje prineslo vojno *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


Stran 10 od 313
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov