Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Tragična usoda umetnostnega zgodovinarja * Voda v Gruberjev prekop * Biolog iz kongresne knjižnice v Washingtonu * Pionirski čas letalstva na Slovenskem
Na današnji dan leta 1785 so v Ljubljani spustili vodo v Gruberjev prekop, imenovan po njegovem načrtovalcu, jezuitu in gradbeniku Gabrijelu Gruberju. Njegov načrt je predvideval, da bi del odvečne vode iz pogosto poplavljajoče Ljubljanice speljal okrog Grajskega hriba. Prekop je zmanjšal nevarnost pogostih poplav Ljubljanice na nižjih predelih barja, saj se je tam gladina vode kmalu znižala za 70 centimetrov, s tem pa je hkrati postala pred poplavami bolje zavarovana tudi Ljubljana, na barju pa so pridobili velike osušene površine za kmetijsko pridelavo. Tudi arhitekt Maks Fabiani je imel velike načrte za reko Ljubljanico, ki ima zgodovinsko pomembno vlogo, saj je po njej potekal prevoz tovora z Vrhnike. Današnji Gruberjev prekop, dolg več kot tri kilometre, je tudi del Fabianijevih idej za povezavo Soče in Donave, ki naj bi potekala tudi čez Ljubljanico. Prekop je bil leta 1829 poglobljen, ob Karlovškem mostu so postavili spomenik v obliki prisekane piramide, na kateri so latinski napisi.
Leta 1894 se je v Červinjanu v Furlaniji rodil umetnostni zgodovinar, likovni kritik in konservator France Mesesnel. Njegov oče je bil po materini strani potomec znamenitega slikarja Matevža Langusa, v sorodu pa je tudi s plemiško družino Schellenburg, ki je mlademu študentu pomagala s štipendijo. Po gimnaziji v Ljubljani je pred stoletjem nadaljeval študij umetnostne zgodovine na Karlovi univerzi in ga sklenil z doktorsko disertacijo o slikarju Janezu Wolfu. Po vrnitvi v Ljubljano je bil na filozofski fakulteti asistent Izidorja Cankarja. Razvil je plodno kritiško dejavnost. Napisal je monografijo o slikarjih Janezu in Juriju Šubicu, pripravil več razstav: v Pragi razstavo modernega slovenskega slikarstva, v Ljubljani pa razstavo slovenskega portretnega slikarstva in retrospektivno razstavo Ivane Kobilca. Zaradi nenaklonjenosti starejših kolegov in krajši brezposelnosti je odšel v Makedonijo, kjer je leta 1938 postal izredni profesor za bizantinsko umetnost na skopski filozofski fakulteti. Po vrnitvi v Ljubljano se je zaposlil pri Spomeniškem uradu kot konservator za Slovenijo in nasledil Franceta Steleta, leta 1939 pa je bil imenovan za honorarnega predavatelja za bizantinsko umetnost na ljubljanski univerzi. Kot privrženca narodnoosvobodilnega gibanja so ga 4. maja 1945, pet dni pred koncem vojne, v skupini 28 zapornikov v Smrečju pri Turjaku usmrtili pripadniki specialnega voda policijskega zbora slovenskega domobranstva.
Biolog Roman Kenk je leta 1921 doktoriral v Gradcu in se nato zaposlil na Zoološkem inštitutu ljubljanske univerze. Pri preučevanju trikladnih vrtinčarjev je postal svetovno priznani strokovnjak. V navezi s profesorjem Albinom Seliškarjem sta ustanovila naš prvi podzemeljski ekološki laboratorij v Podpeški jami v Dobrepolju in že leta 1931 objavila znanstveni članek o ekologiji podzemnih živali, kar je bilo ta tisti čas pionirsko delo tudi v svetovnem merilu. Leta 1938 se je preselil v Portoriko, kjer je na oddelku za biologijo tamkajšnje univerze delal vse do leta 1948. Sledila je zaposlitev na oddelku za zoologijo nevretenčarjev v Kongresni knjižnici v Washingtonu v Združenih državah Amerike. Roman Kenk se je rodil leta 1898 v Ljubljani, leta 1983 pa je postal dopisni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti.
25. november leta 1909 štejemo za začetek slovenskega letalstva, saj je ta dan Edvard Rusjan na Malih Rojcah med Štandrežem in Novo Gorico opravil prvi polet z doma izdelanim letalom Eda-1. Rusjan se je z letalom dvignil dva metra visoko in poletel 60 metrov daleč. Slovenija je že zelo zgodaj dobila prve letalske zanesenjake, to sta bila predvsem brata Rusjan, še posebno mlajši Edvard. Leta 1909 sta začela delati maketo, iz katere je nastalo njuno prvo letalo. Pozneje je Rusjan v Gorici izdelal še sedem letal z oznako "eda"; z vsemi je létal, dokler jih ni po večini razbil. Smrtno se je ponesrečil januarja leta 1911 na mitingu v Beogradu, ko je sunek vetra njegovemu letalu odtrgal krilo. Rusjan je bil 34. žrtev letalskih poletov na svetu.
6259 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Tragična usoda umetnostnega zgodovinarja * Voda v Gruberjev prekop * Biolog iz kongresne knjižnice v Washingtonu * Pionirski čas letalstva na Slovenskem
Na današnji dan leta 1785 so v Ljubljani spustili vodo v Gruberjev prekop, imenovan po njegovem načrtovalcu, jezuitu in gradbeniku Gabrijelu Gruberju. Njegov načrt je predvideval, da bi del odvečne vode iz pogosto poplavljajoče Ljubljanice speljal okrog Grajskega hriba. Prekop je zmanjšal nevarnost pogostih poplav Ljubljanice na nižjih predelih barja, saj se je tam gladina vode kmalu znižala za 70 centimetrov, s tem pa je hkrati postala pred poplavami bolje zavarovana tudi Ljubljana, na barju pa so pridobili velike osušene površine za kmetijsko pridelavo. Tudi arhitekt Maks Fabiani je imel velike načrte za reko Ljubljanico, ki ima zgodovinsko pomembno vlogo, saj je po njej potekal prevoz tovora z Vrhnike. Današnji Gruberjev prekop, dolg več kot tri kilometre, je tudi del Fabianijevih idej za povezavo Soče in Donave, ki naj bi potekala tudi čez Ljubljanico. Prekop je bil leta 1829 poglobljen, ob Karlovškem mostu so postavili spomenik v obliki prisekane piramide, na kateri so latinski napisi.
Leta 1894 se je v Červinjanu v Furlaniji rodil umetnostni zgodovinar, likovni kritik in konservator France Mesesnel. Njegov oče je bil po materini strani potomec znamenitega slikarja Matevža Langusa, v sorodu pa je tudi s plemiško družino Schellenburg, ki je mlademu študentu pomagala s štipendijo. Po gimnaziji v Ljubljani je pred stoletjem nadaljeval študij umetnostne zgodovine na Karlovi univerzi in ga sklenil z doktorsko disertacijo o slikarju Janezu Wolfu. Po vrnitvi v Ljubljano je bil na filozofski fakulteti asistent Izidorja Cankarja. Razvil je plodno kritiško dejavnost. Napisal je monografijo o slikarjih Janezu in Juriju Šubicu, pripravil več razstav: v Pragi razstavo modernega slovenskega slikarstva, v Ljubljani pa razstavo slovenskega portretnega slikarstva in retrospektivno razstavo Ivane Kobilca. Zaradi nenaklonjenosti starejših kolegov in krajši brezposelnosti je odšel v Makedonijo, kjer je leta 1938 postal izredni profesor za bizantinsko umetnost na skopski filozofski fakulteti. Po vrnitvi v Ljubljano se je zaposlil pri Spomeniškem uradu kot konservator za Slovenijo in nasledil Franceta Steleta, leta 1939 pa je bil imenovan za honorarnega predavatelja za bizantinsko umetnost na ljubljanski univerzi. Kot privrženca narodnoosvobodilnega gibanja so ga 4. maja 1945, pet dni pred koncem vojne, v skupini 28 zapornikov v Smrečju pri Turjaku usmrtili pripadniki specialnega voda policijskega zbora slovenskega domobranstva.
Biolog Roman Kenk je leta 1921 doktoriral v Gradcu in se nato zaposlil na Zoološkem inštitutu ljubljanske univerze. Pri preučevanju trikladnih vrtinčarjev je postal svetovno priznani strokovnjak. V navezi s profesorjem Albinom Seliškarjem sta ustanovila naš prvi podzemeljski ekološki laboratorij v Podpeški jami v Dobrepolju in že leta 1931 objavila znanstveni članek o ekologiji podzemnih živali, kar je bilo ta tisti čas pionirsko delo tudi v svetovnem merilu. Leta 1938 se je preselil v Portoriko, kjer je na oddelku za biologijo tamkajšnje univerze delal vse do leta 1948. Sledila je zaposlitev na oddelku za zoologijo nevretenčarjev v Kongresni knjižnici v Washingtonu v Združenih državah Amerike. Roman Kenk se je rodil leta 1898 v Ljubljani, leta 1983 pa je postal dopisni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti.
25. november leta 1909 štejemo za začetek slovenskega letalstva, saj je ta dan Edvard Rusjan na Malih Rojcah med Štandrežem in Novo Gorico opravil prvi polet z doma izdelanim letalom Eda-1. Rusjan se je z letalom dvignil dva metra visoko in poletel 60 metrov daleč. Slovenija je že zelo zgodaj dobila prve letalske zanesenjake, to sta bila predvsem brata Rusjan, še posebno mlajši Edvard. Leta 1909 sta začela delati maketo, iz katere je nastalo njuno prvo letalo. Pozneje je Rusjan v Gorici izdelal še sedem letal z oznako "eda"; z vsemi je létal, dokler jih ni po večini razbil. Smrtno se je ponesrečil januarja leta 1911 na mitingu v Beogradu, ko je sunek vetra njegovemu letalu odtrgal krilo. Rusjan je bil 34. žrtev letalskih poletov na svetu.
Slikar Franjo Golob – eden prvih talcev na Slovenskem Marija Ilc (sestra Vendelina) - redovnica in kuharska mojstrica Sergij Vilfan, pomembno delo pravnega zgodovinarja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški časnikar in pesnik Lipe Haderlap Prva tehnična raba električne energije pri nas Vladimir Trampuž, začetnik slovenske ginekološke endokrinologije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Rudolf Marc, eden izmed ustanoviteljev tržaške Slovenske demokratične zveze Igor Pretnar, režiser z izkušnjo moskovske šole Branko Gombač, prvi organizator srečanja slovenskih gledališč *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovaški geolog Dionyz Štur raziskuje po Kranjskem in Štajerskem “Slovenski narod”, vodilno slovensko liberalno glasilo, pred prvo svetovno vojno Ladjarska delniška družba z imenom Oceania *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vuzemski ali velikonočni ponedeljek Tone Seliškar - od socialnega ekspresionizma k novi stvarnosti Prvi samostojni proračun Republike Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Verski praznik na prvo nedeljo po prvi pomladni polni luni Naša najvplivnejša pesnica z začetka 20. stoletja "Ne topovska krogla z laškega − »izpodnebnik« z vesolja" Ljudsko štetje leta 1931 *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ognjena katastrofa prizadela Tržič Slikarska družina Koželj iz Kamnika Temelji sodobne patronažne zdravstvene nege pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Santorio Santorio - inovator v zdravstvu 17. stoletja Franc Hladnik - ustanovitelj ljubljanskega botaničnega vrta Tragična nesreča spodbudila organizirano reševanje v gorah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Rapoc – »gospodarska uspešnost je pogoj za neodvisnost družbe« Josip Mantuani, zbiralec gradiva za slovensko glasbeno zgodovino Branislava Sušnik, antropologinja v Latinski Ameriki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jan Plestenjak in trpke zgodbe iz škofjeloškega hribovskega okolja Ciril Praček, eden naših prvih tekmovalcev v alpskem smučanju Nasledstvo tradicije predvojnega Akademskega študentskega moškega pevskega zbora *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Mencinger - z dobrodušnim humorjem o kulturnih in družbenih razmerah Jože Felc - psihiater, pesnik in pripovednik Poraz italijanske okupacijske vojske v Jelenovem Žlebu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jožef Marija Schemerl, gradbeni strokovnjak 18. stoletja Dr. Franc Kovačič, osrednja osebnost znanstvenega Maribora prve polovice 20. stoletja Prvo veliko mednarodno tekmovanje v dolini pod Poncami *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Gregor Somer »vzorni učitelj« na Koroškem Manko Golar in »Okrogle o Veržéncih« Pravna podlaga za nasilno mobilizacijo slovenskih fantov v nemško armado *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jurij Vega, matematik, ki je prispeval k znanstveni revoluciji Zgodovinarka filozofije Alma Sodnik Gabrijel Tomažič, raziskovalec travniških rastlinskih združb in borovih gozdov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Codelli - izumitelj iz Ljubljane Fizik Gvido Pregl in raziskave reaktorjev Pomembna vojaška vaja marca 1991 *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jurij Slatkonja dunajski škof slovenskega rodu Janko Glazer, lirik domače pokrajine – pesnik Pohorja Milena Godina - od mariborskega do skopskega gledališča in nazaj *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Wagner in začetki sistematičnega opazovanja vremena Antologijska dela Primoža Ramovša Dušan Pirjevec - raziskovalec slovenske moderne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Literarni teoretik Josip Puntar o lepoti v Prešernovi umetnosti Fašistični zločin pri Strunjanu Jože Privšek - glasbenik, odličen na vseh področjih delovanja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški zgodovinski zgled za prvo ameriško ustavo Srečko Kosovel, osebnost avantgardne poezije Božena Ravnihar in diagnostika rakavih obolenj *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenščina z odredbo jezik uradovanja na sodiščih Jože Pokorn o notranji in zunanji vrednosti denarja Človek na smučeh prvič preletel magično mejo 200 metrov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov