Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Cita Potokar (1915-1993) ilustratorka otroških knjig * Igralka zapisana radiu * Dolga in naporna pot do slovenske univerze * Ljubljana dobi prvo samopostrežno trgovino
Igralka in režiserka Silva Cerar se je rodila leta 1908 v ljubljanski gledališki družini Danilovih. Najprej je nastopala v otroških in mladostnih vlogah v ljubljanski Drami ter Šentjakobskem gledališču, v letih od 1936 do 1941 pa je na Radiu Ljubljana sodelovala kot igralka ter skupaj z Avgusto Danilovo in Polonco Juvanovo vodila Otroški oder v Ljubljani. Tudi po vojni je Silva Cerar Danilova vse do upokojitve delala pri radiu ter nastopala v številnih televizijskih oddajah in celovečernih filmih. Kot igralka z zelo širokim glasovnim in interpretacijskim razponom je v radijskih igrah za otroke ustvarila vrsto karakternih in komičnih vlog – predvsem pravljičnih in živalskih – kot režiserka pa se je največ posvečala delu z otroki.
Na današnji dan leta 1901 je avstrijski minister za uk in nekdanji rektor dunajske univerze dr. Wilhelm vitez Hartel sprejel delegacijo ljubljanskega mestnega sveta, ki so jo sestavljali župan dr. Ivan Hribar, član vseučiliškega odseka mestnega sveta, ter poznejša predsednika Vseučiliške komisije dr. Danilo Majaron in dr. Lovro Požar. Minister je na tem srečanju obljubil pomoč mladim domačim učenjakom, ki bi se bili pripravljeni posvetiti poglobljenemu študiju na uglednih tujih univerzah in nato profesorski karieri na bodoči prvi slovenski univerzi. Minister je hkrati obljubil, da bo kandidatom za tovrstne štipendije odobren ustrezen študijski dopust. Tako je odšlo na dodatno izobraževanje v tujino več poznejših profesorjev slovenske univerze v Ljubljani. To je bil najpomembnejši dosežek dolgotrajnih prizadevanj za slovensko visoko šolstvo v habsburški monarhiji, vendar pa je moralo miniti še 18 let, preden je Slovenija dobila prvo visokošolsko ustanovo – Univerzo kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani.
Slikarka Cita Potokar je leta 1938 odšla v Beograd in se tri leta šolala na slikarski akademiji. Po vrnitvi v Ljubljano se je vključila med aktiviste Osvobodilne fronte; dvakrat je bila zaprta in leta 1943 internirana. Po vojni je študirala še na ljubljanski likovni akademiji, po diplomi leta 1947 pa se je odločila za svobodni poklic. Njeno slikarsko delo zajema vrsto barvno bogatih portretov; bila je mojstrica v slikanju pokrajine – predvsem z obmorskimi motivi – in figur. *Posnetek Po letu 1954 se je začela intenzivno ukvarjati tudi z ilustracijami. Opremila je številne knjige za mladino, poleg tega je z risankami in slikanicami sodelovala tudi na televiziji. Slikarka Cita Potokar – rodila se je leta 1915 v Dragatušu v Beli krajini – je za svoje delo prejela Levstikovo nagrado za ilustracijo in nagrado vstaje slovenskega naroda za celoten slikarski opus.
Prvo samopostrežno trgovino v Ljubljani, ki je pomenila veliko spremembo v načinu nakupovanja, saj so si lahko kupci od tedaj izbrano blago pred nakupom temeljito ogledali, so odprli na današnji dan leta 1959, dan pred tedaj osrednjim jugoslovanskim državnim praznikom, dnevom republike. Svoje prostore je dobila v nekaj prej zgrajenem Kozolcu, takrat moderni stavbi ob današnji Slovenski cesti nedaleč od Bavarskega dvora. To je bila druga samopostrežna trgovina v Sloveniji, prva je bila odprta že dobro leto prej: 1. avgusta 1958 v Ljutomeru. V naslednjih letih so se odprtja takih trgovin v Ljubljani kar vrstila: eno največjih v tistem času, za Domom sindikatov, so odprli leta 1961, decembra istega leta pa so v novi, večnadstropni hiši z zvenečim imenom »Modna hiša« na Cigaletovi ulici slavnostno »pognali« tekoče stopnice, ki so bile prve ne samo v Sloveniji, pač pa v vsej tedanji Jugoslaviji.
6237 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Cita Potokar (1915-1993) ilustratorka otroških knjig * Igralka zapisana radiu * Dolga in naporna pot do slovenske univerze * Ljubljana dobi prvo samopostrežno trgovino
Igralka in režiserka Silva Cerar se je rodila leta 1908 v ljubljanski gledališki družini Danilovih. Najprej je nastopala v otroških in mladostnih vlogah v ljubljanski Drami ter Šentjakobskem gledališču, v letih od 1936 do 1941 pa je na Radiu Ljubljana sodelovala kot igralka ter skupaj z Avgusto Danilovo in Polonco Juvanovo vodila Otroški oder v Ljubljani. Tudi po vojni je Silva Cerar Danilova vse do upokojitve delala pri radiu ter nastopala v številnih televizijskih oddajah in celovečernih filmih. Kot igralka z zelo širokim glasovnim in interpretacijskim razponom je v radijskih igrah za otroke ustvarila vrsto karakternih in komičnih vlog – predvsem pravljičnih in živalskih – kot režiserka pa se je največ posvečala delu z otroki.
Na današnji dan leta 1901 je avstrijski minister za uk in nekdanji rektor dunajske univerze dr. Wilhelm vitez Hartel sprejel delegacijo ljubljanskega mestnega sveta, ki so jo sestavljali župan dr. Ivan Hribar, član vseučiliškega odseka mestnega sveta, ter poznejša predsednika Vseučiliške komisije dr. Danilo Majaron in dr. Lovro Požar. Minister je na tem srečanju obljubil pomoč mladim domačim učenjakom, ki bi se bili pripravljeni posvetiti poglobljenemu študiju na uglednih tujih univerzah in nato profesorski karieri na bodoči prvi slovenski univerzi. Minister je hkrati obljubil, da bo kandidatom za tovrstne štipendije odobren ustrezen študijski dopust. Tako je odšlo na dodatno izobraževanje v tujino več poznejših profesorjev slovenske univerze v Ljubljani. To je bil najpomembnejši dosežek dolgotrajnih prizadevanj za slovensko visoko šolstvo v habsburški monarhiji, vendar pa je moralo miniti še 18 let, preden je Slovenija dobila prvo visokošolsko ustanovo – Univerzo kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani.
Slikarka Cita Potokar je leta 1938 odšla v Beograd in se tri leta šolala na slikarski akademiji. Po vrnitvi v Ljubljano se je vključila med aktiviste Osvobodilne fronte; dvakrat je bila zaprta in leta 1943 internirana. Po vojni je študirala še na ljubljanski likovni akademiji, po diplomi leta 1947 pa se je odločila za svobodni poklic. Njeno slikarsko delo zajema vrsto barvno bogatih portretov; bila je mojstrica v slikanju pokrajine – predvsem z obmorskimi motivi – in figur. *Posnetek Po letu 1954 se je začela intenzivno ukvarjati tudi z ilustracijami. Opremila je številne knjige za mladino, poleg tega je z risankami in slikanicami sodelovala tudi na televiziji. Slikarka Cita Potokar – rodila se je leta 1915 v Dragatušu v Beli krajini – je za svoje delo prejela Levstikovo nagrado za ilustracijo in nagrado vstaje slovenskega naroda za celoten slikarski opus.
Prvo samopostrežno trgovino v Ljubljani, ki je pomenila veliko spremembo v načinu nakupovanja, saj so si lahko kupci od tedaj izbrano blago pred nakupom temeljito ogledali, so odprli na današnji dan leta 1959, dan pred tedaj osrednjim jugoslovanskim državnim praznikom, dnevom republike. Svoje prostore je dobila v nekaj prej zgrajenem Kozolcu, takrat moderni stavbi ob današnji Slovenski cesti nedaleč od Bavarskega dvora. To je bila druga samopostrežna trgovina v Sloveniji, prva je bila odprta že dobro leto prej: 1. avgusta 1958 v Ljutomeru. V naslednjih letih so se odprtja takih trgovin v Ljubljani kar vrstila: eno največjih v tistem času, za Domom sindikatov, so odprli leta 1961, decembra istega leta pa so v novi, večnadstropni hiši z zvenečim imenom »Modna hiša« na Cigaletovi ulici slavnostno »pognali« tekoče stopnice, ki so bile prve ne samo v Sloveniji, pač pa v vsej tedanji Jugoslaviji.
Skladatelj, ki je Zdravljici dal melodijo Ustanovitelj inštituta za antropologijo Prvi slovenski metropolit
Prvi slovenski časopisni urednik pred sodiščem Poplave v Ljubljani Začetki Teritorialne obrambe
Ustvarjalna moč iz dediščine secesije in simbolizma Kipar, ki je ustvarjal na Koroškem Narodni svet za Štajersko
Znanstveni preučevalec velemolekul Glasbena folklora Prlekije in Prekmurja Ustvarjalec številnih javnih spomenikov
Beli menihi v Stični Polsuh za odrski jezik Pripadnik ravnogorskega četniškega gibanja
Gasilski vojvoda v Metliki Prva slovenska naravoslovna učbenika za višje razrede gimnazij Zdravljica za olimpijce
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Volilni uspeh koroških Slovencev Projekti gradbenika in geomehanika Profesor kemije na ljubljanski univerzi
Avantgardist novomeške pomladi Partizanska ofenziva v podporo zahodnim zaveznikom Velenje postane mesto *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Desetletja na gledaliških odrih Predanost gozdovom Blaženi Anton Martin Slomšek *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Streli na protestnike v Ljubljani Končana poslikava kupole ljubljanske stolnice Prva ženska na Triglavu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Graški matematik – ljubitelj kamniško-savinjskih gora »Slike iz vsakdanjega življenja«. Upornik in literat *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zadnji veliki otomanski vojni pohod Med zadružništvom, politiko in gledališčem Podjetnik in ladjar z Reke – častni meščan Ljubljane *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ruške verske igre Uspehi živinorejskega strokovnjaka Jazz na Bledu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Spominska plošča na Prešernovi rojstni hiši Pesmi in povesti vaške učiteljice Po avtocesti od Postojne do Razdrtega *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Narasla dravska voda zaslužna za novi mestni most Novi temelji naše arheologije Z 11-imi leti zborovodja in organist *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovničar prve polovice 18. stoletja Pesnik slovečega imena Začetek konjeniških prireditev v Ljutomeru *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Baročni slikarski mojster iz Slovenj Gradca »Štajerski pritepenec« – deželni glavar Kranjske Eden od vrhuncev povojnega gledališkega pisanja pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Podobar in učitelj Začetek študijskega procesa na novoustanovljeni Ljubljanski univerzi Kmet in politik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pisateljica o ženskem vprašanju Slikarka in ustvarjalka lutk Za uveljavljanje naših ilustriranih knjig za otroke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov