Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Božidar Kantušer (1921-1999) skladatelj iz “Grupe 84” * Puntarski denarič – cena neuspešnega boja za staro pravdi * Kamniški veterinar – mecen in zbiralec umetnin * Po sovjetskem vzoru v proces nacionalizacije
Po kmečkem uporu leta 1515 je cesar Maksimilijan I., čeprav je kazal nekaj razumevanja za težave kmetov, njihov poraz izrabil za novo obdavčitev. Uvedel je puntarsko dajatev. Odmerjali so jo po velikosti posamezne kmetije, in sicer tako, da je udeleženec upora moral plačati več, kmet na požgani domačiji pa manj od temeljne odmere. Dajatev “puntarski denarič” pa so naložili vsakemu kmetu uporniku in jo vnesli v urbarje kot simbolno opozorilo. Dajatve so določili po tistem, ko je grof Herberstein, najverjetneje 8. julija 1515, pri Celju premagal uporne kmete. Sledilo je obračunavanje z uporniki. Iz obdobja tega upora je ostal natisnjen letak, na katerem najdemo slovenske besede »stara pravda« in »le vkup, le vkup, uboga gmajna«. Uporniki so zahtevali stare, nižje davke in dajatve. Drugo geslo je bilo poziv k političnemu povezovanju in delovanju in sporoča: dokler je večina ljudi pasivnih, ni mogoče pričakovati sprememb v splošno korist ljudstva.
Veterinar in zbiralec umetnin Josip Nikolaj Sadnikar je leta 1886 diplomiral na veterinarski visoki šoli na Dunaju. Tam se je izpopolnjeval tudi iz mikrobiologije, serologije in higiene mleka. V kamniškem okraju je organiziral veterinarsko službo, uredil higiensko službo in v Krtini blizu Domžal zgradil živalsko grobišče. Ob svojem poklicnem delu je zbiral etnografske, arheološke in kulturnozgodovinske predmete. Leta 1893 je v svojem domu uredil največji slovenski zasebni muzej in ga obogatil s številnimi sodobnimi umetninami. Kot mecen je med drugim pomagal tudi Maksimu Gaspariju in ga iz trgovske stroke usmeril v slikarsko ustvarjalnost. Številne umetnine iz Sadnikarjeve zbirke je pozneje prevzel kamniški muzej. Josip Nikolaj Sadnikar se je rodil leta 1863 v Ljubljani.
Skladatelj Božidar Kantušer je v Ljubljani študiral kompozicijo, nato pa je odšel v Pariz in se pridružil skladateljski skupini “Grupa 84”; od tedaj je živel in delal v Franciji. Leta 1968 je ustanovil Mednarodno knjižnico za sodobno glasbo, ki je z več tisoč bibliografskimi enotami dragocen vir informacij o glasbi 20. stoletja. Pri skladanju se je navezoval na neoromantične odmeve in nadaljeval ekspresionistično izročilo. Ob pogosti uporabi dvanajsttonske tehnike je izoblikoval svojo lastno glasbeno govorico, ki ni avantgardna, a je vendarle odprta za sodobna kompozicijska iskanja in aktualne teme. Božidar Kantúšer se je rodil na današnji dan pred sto leti na Pavlovskem Vrhu pri Ormožu.
5. decembra 1946 je bil v povojni Jugoslaviji sprejet zakon o nacionalizaciji zasebnih gospodarskih podjetij, ki je zajel vsa gospodarska podjetja državnega in republiškega pomena v 42-ih gospodarskih panogah. Po povzeti sovjetski teoriji je bil to najpomembnejši ukrep, ki naj bi odpravil kapitalistične odnose v gospodarstvu in s tem omejil zasebni sektor ter okrepil velika industrijska podjetja. Tajne priprave na nacionalizacijo so se začele takoj po sprejetju ustave. Nacionalizacija je bila izvedena decembra 1946 v vseh podjetjih republiškega in državnega pomena, aprila 1948 pa še v preostalih podjetjih ter kulturnih, prometnih in zdravstvenih ustanovah.
6259 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Božidar Kantušer (1921-1999) skladatelj iz “Grupe 84” * Puntarski denarič – cena neuspešnega boja za staro pravdi * Kamniški veterinar – mecen in zbiralec umetnin * Po sovjetskem vzoru v proces nacionalizacije
Po kmečkem uporu leta 1515 je cesar Maksimilijan I., čeprav je kazal nekaj razumevanja za težave kmetov, njihov poraz izrabil za novo obdavčitev. Uvedel je puntarsko dajatev. Odmerjali so jo po velikosti posamezne kmetije, in sicer tako, da je udeleženec upora moral plačati več, kmet na požgani domačiji pa manj od temeljne odmere. Dajatev “puntarski denarič” pa so naložili vsakemu kmetu uporniku in jo vnesli v urbarje kot simbolno opozorilo. Dajatve so določili po tistem, ko je grof Herberstein, najverjetneje 8. julija 1515, pri Celju premagal uporne kmete. Sledilo je obračunavanje z uporniki. Iz obdobja tega upora je ostal natisnjen letak, na katerem najdemo slovenske besede »stara pravda« in »le vkup, le vkup, uboga gmajna«. Uporniki so zahtevali stare, nižje davke in dajatve. Drugo geslo je bilo poziv k političnemu povezovanju in delovanju in sporoča: dokler je večina ljudi pasivnih, ni mogoče pričakovati sprememb v splošno korist ljudstva.
Veterinar in zbiralec umetnin Josip Nikolaj Sadnikar je leta 1886 diplomiral na veterinarski visoki šoli na Dunaju. Tam se je izpopolnjeval tudi iz mikrobiologije, serologije in higiene mleka. V kamniškem okraju je organiziral veterinarsko službo, uredil higiensko službo in v Krtini blizu Domžal zgradil živalsko grobišče. Ob svojem poklicnem delu je zbiral etnografske, arheološke in kulturnozgodovinske predmete. Leta 1893 je v svojem domu uredil največji slovenski zasebni muzej in ga obogatil s številnimi sodobnimi umetninami. Kot mecen je med drugim pomagal tudi Maksimu Gaspariju in ga iz trgovske stroke usmeril v slikarsko ustvarjalnost. Številne umetnine iz Sadnikarjeve zbirke je pozneje prevzel kamniški muzej. Josip Nikolaj Sadnikar se je rodil leta 1863 v Ljubljani.
Skladatelj Božidar Kantušer je v Ljubljani študiral kompozicijo, nato pa je odšel v Pariz in se pridružil skladateljski skupini “Grupa 84”; od tedaj je živel in delal v Franciji. Leta 1968 je ustanovil Mednarodno knjižnico za sodobno glasbo, ki je z več tisoč bibliografskimi enotami dragocen vir informacij o glasbi 20. stoletja. Pri skladanju se je navezoval na neoromantične odmeve in nadaljeval ekspresionistično izročilo. Ob pogosti uporabi dvanajsttonske tehnike je izoblikoval svojo lastno glasbeno govorico, ki ni avantgardna, a je vendarle odprta za sodobna kompozicijska iskanja in aktualne teme. Božidar Kantúšer se je rodil na današnji dan pred sto leti na Pavlovskem Vrhu pri Ormožu.
5. decembra 1946 je bil v povojni Jugoslaviji sprejet zakon o nacionalizaciji zasebnih gospodarskih podjetij, ki je zajel vsa gospodarska podjetja državnega in republiškega pomena v 42-ih gospodarskih panogah. Po povzeti sovjetski teoriji je bil to najpomembnejši ukrep, ki naj bi odpravil kapitalistične odnose v gospodarstvu in s tem omejil zasebni sektor ter okrepil velika industrijska podjetja. Tajne priprave na nacionalizacijo so se začele takoj po sprejetju ustave. Nacionalizacija je bila izvedena decembra 1946 v vseh podjetjih republiškega in državnega pomena, aprila 1948 pa še v preostalih podjetjih ter kulturnih, prometnih in zdravstvenih ustanovah.
Dragan Karel Šanda in pesniška naveza s Srečkom Kosovelom Ferdo Kozak - avtor družbenokritične literature Franc Jakopin – imenoslovec, strokovnjak za vzhodnoslovansko jezikoslovje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ksaver Meško - pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Kmet Simon Kos - tigrovec odgovoren za Baško grapo Katarina Hribar - telovadka na olimpijadi v Berlinu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Krol Grossman in naše prve gibljive slike Ivan Pregelj - dela pomembnega pripovednika Jožko Lukež - na tržaškem odru odigral več kot 300 vlog *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Grof Jožef Emanuel Barbo – Waxsenstein, plemič, ki se je opredelil za slovenstvo Karel Širok, literat, konzularni uslužbenec in obveščevalec France Slana, nadaljevalec slovenskega slikarskega izročila *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Maks Obersnel - ustanovitelj Splošne posojilnice v Trstu France Klopčič - zapornik v Jugoslaviji in v Sovjetski zvezi Lajči Pandur - krajinarjeva panonska motivika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljansko dramatično društvo Pomen socialnih korenin zgodovinskih tokov Uničen in ponovno postavljen spomenik partizanski zmagi na Koroškem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Orkester Slovenske filharmonije Igralski posluh za krhke odrske podobe Odstop slovenskega nadškofa v Gorici *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Ksaver Križman - mojster izdelave orgel Zdravnik Viljem Kovač - ustanovitelj otroške bolnišnice v Ljubljani Kristina Brenk in prigode Pike Nogavičke "Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Kratek navòd v številčenju« in »Kratko številoslovje« Eden pionirjev slovenske radijske tehnike Literat za vse generacije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Šentpavelski benediktinci podelijo posesti v bližini Maribora Kazni za starše, ki otrok niso pošiljali v šolo Slovenska krščanskosocialna zveza za Koroško *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eno osrednjih imen povojne slovenske arhitekture Režiser radijskih iger Eden prvih večjih napadov na italijanske okupacijske sile *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Konservativna trojica staroslovencev Za Ljutomerom in Žalcem – tretji slovenski tabor v Šempasu Inventarna knjiga ‒ najpomembnejši galerijski dokument *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kipar – odličen portretist Violončelist in glasbeni pedagog iz Brna Od ilegalnega pevca do igralca *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Urednik Slovenskega biografskega leksikona Vizionar prostorskega razvoja Murske Sobote Dunajsko opozorilo na položaj manjšin *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ptujski strokovnjak za rimsko obdobje »Goriški slavček« – naš največji lirik med Jenkom in moderno Ena najuspešnejših slovenskih jadralnih letalk *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Ilirija oživljena« Zapisan koroškemu ljudskemu glasbenemu izročilu »Klub koroških Slovencev«. *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi popis prebivalstva po spolu, starosti in stanu Pisec romana o bojih za severno mejo Geologove raziskave slovenskega prostora *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kdo velja za začetnika slovenske arheologije? Svetovna popotnica in pisateljica iz Celja Botanik v raziskavah travinja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Arhitekt povojnega funkcionalizma. Raziskovalec knjižnega jezika Slovenija stopila v obdobje televizije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljana dobi Narodni dom Matematični pedagog širokega slovesa Prvi urednik koroškega »Slovenskega vestnika«
Neveljaven email naslov