Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

80 let od zgodovinskega koncerta v ljubljanski Unionski dvorani * Odlok o začasni ureditvi šolstva v Ilirskih provincah * 100 let od požiga Narodnega doma v Barkovljah * Arheologinja in antična Emona

Leta 1811 je generalni guverner Ilirskih provinc podpisal Odlok o začasni ureditvi ilirskega šolstva, po katerem so šolstvo v tedanjih Ilirskih provincah približali francoskemu ter gimnazije v Postojni, Gorici, Trstu, Kopru in Novem mestu nadomestili s kolegiji, v Ljubljani pa je nastala akademija, ki je vključevala pet fakultet in je pomenila prve zametke univerzitetnega študija na Slovenskem. Zgodovinar dr. Janez Šumrada pa je zapisal, »da je bila glede na statut o razdeljenosti francoske cesarske univerze z dne 18. oktobra 1808 tako akademija v Ljubljani zamišljena kot najvišje, prve kategorije, ki se povsem ujema s sočasno urejenostjo visokošolskega pouka v Franciji«. Vendar pa zaradi upravnih postopkov akademija nikoli ni bila pravno formalno ustanovljena pa tudi pouk na višji srednji stopnji kot tudi na visokošolski stopnji je potekal bistveno drugače, kot je bil zamišljen«, kar so posamezniki ugotavljali že takoj po ponovnem avstrijskem prevzemu oblasti.

Po požigu Narodnega doma v Trstu 13. julija 1920 so tržaški fašisti nadaljevali s svojim zločinskim požigalskim početjem. Tako so 12. decembra pred 100 leti na pohodu skozi tržaško predmestje Barkovlje požgali tamkajšnji Narodni dom, ki je bil od leta 1897 žarišče in središče kulturnega in prosvetnega življenja tamkajšnjih Slovencev. To je bilo za požigom Narodnega doma pri Svetem Ivanu 3. septembra in pet dni pozneje Narodnega doma v Rojanu tretje fašistično požigalsko dejanje leta 1921.

Arheologinja Ljudmila Plesničar Gec je leta 1956 diplomirala na filozofski fakulteti v Ljubljani, doktorirala pa leta 1975. Sprva je delala v Kopru, od leta 1961 pa je bila vodja arheološkega oddelka v Mestnem muzeju v Ljubljani. *Posnetek Njeno osrednje terensko, muzealsko in znanstveno-raziskovalno področje je bila antična Emona. Bistveno je dopolnila njeno urbanistično podobo, z bogatim in raznolikim arheološkim gradivom pa je v muzejskih predstavitvah pokazala izseke iz življenja v Emoni in z znanstveno analizo dediščine ugotovila njene časovne mejnike. Za svoje delo je prejela najvišje muzealsko priznanje Valvasorjevo nagrado, za odlične dosežke na področju varovanja kulturne dediščine Častni znak svobode Republike Slovenije ter leta 2000 nagrado Slovenskega arheološkega društva za življenjsko delo. Ljudmila Plesničar Gec se je rodila pred 90. leti (1931) v Sežani.

Akademski pevski zbor je leta 1926 v Ljubljani ustanovil France Marolt. Ta amaterski študentski moški zbor je bil med vojnama s svojo visoko umetniško in tehnično ravnijo eden najboljših v Sloveniji. Svoj zadnji koncert je imel na današnji dan leta 1941 v Unionski dvorani v Ljubljani. Organizirali so ga na pobudo Osvobodilne fronte, poslušalci pa so ga razumeli kot domoljubno manifestacijo in je izzvenel v duhu upora proti okupaciji. Tako se koncerta spominja udeleženka Nada Tarman iz Ljubljane, ki bo aprila prihodnje leto dopolnila 100 let. *Posnetek LIPA … Tako pa zveni posnetek narodne budnice Lipa Davorina Jenka, ki jo je prav na tem koncertu na današnji dan pred 80. leti na skrivaj posnel tonski tehnik Rudi Omota in za zgodovino ohranil dragoceno pričevanje o zvenu in moči slovenske pesmi v dneh fašističnega zatiranja in okupacije.
Še to.
Istega dne je Cankarjev bataljon slovenske partizanske vojske v Rovtah v Selški dolini pod Blegošem napadel in popolnoma uničil vod nemškega 181. rezervnega policijskega bataljona. Padlo je 45 policistov. To je bil največji vojaški uspeh slovenskih partizanov v prvem letu vojne.