Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Otmar Reiser (1861-1936) začetnik znanstvenega raziskovanja ptic na Balkanu * Razvoj čipkarstva na Idrijskem * Skladateljski talent, prepleten z zdravniškim poklicem * Sodni proces proti Preporodovcem
Leta 1850 se je v Idriji rodila Ivanka Ferjančič, poznejša učiteljica klekljanja in vodja čipkarske šole. Po ljudski šoli v domačem kraju je kot nadarjena čipkarica po priporočilu oblasti odšla v zasebno čipkarsko šolo na Južno Tirolsko, kjer je pozneje delovala tudi kot učiteljica. Po vrnitvi v Idrijo je s sestrino in bratovo pomočjo začela izdelovati nove vzorce, ki so pripomogli k uveljavitvi idrijske čipke. 17. oktobra leta 1876 je šolsko ministrstvo na Dunaju po posvetu z njo ustanovilo čipkarsko šolo v Idriji in ta je takrat sprejela tudi prve učenke. Ivanka je postala prva učiteljica klekljanja, a je že tri leta pozneje umrla za jetiko, stara komaj 29 let. Ivanka Ferjančič ima velike zasluge za ohranjanje in razvoj idrijske čipke. Danes je idrijska čipkarska šola, ki zadnja desetletja deluje kot poslovna enota v okviru Gimnazije Jurija Vege, edina tovrstna šola na svetu, ki deluje nepretrgano od leta 1876 naprej.
Skladatelj Josip Ípavec se je rodil leta 1873 v Šentjurju pri Celju. Po poklicu je bil zdravnik, vendar se je začel že zgodaj ukvarjati tudi z glasbo. Kot študent je bil zborovodja akademskega pevskega društva Triglav v Gradcu. V upanju, da bo laže uspel, je skladal pretežno na nemška besedila, zato v slovensko glasbeno dogajanje ni posegel toliko, kot bi s svojim darom in naprednimi nazori lahko. Slogovno se je usmeril v novo romantiko in zapustil pomembna dela v več kompozicijskih zvrsteh. S pantomimo “Možiček” je Josip Ípavec ustvaril prvi slovenski balet, umetniško najdragocenejši pa so njegovi pretežno baritonski samospevi. Glavnino Josipovega ustvarjanja sicer predstavljajo samospevi na nemška besedila in orgelske skladbe, njegovo najbolj obsežno delo pa je opereta Princesa Vrtoglavka. Končal jo je leta 1910, a za časa njegovega življenja ni dočakala uprizoritve. Krstno so jo uprizorili šele konec 90. let prejšnjega stoletja.
Otmar Reiser je bil ornitolog, strokovnjak, ki se je znanstveno ukvarjal s preučevanjem ptic. Diplomiral je na Visoki šoli za kmetijstvo in gozdarstvo na Dunaju, potem pa je kot kustos in vladni svetnik deloval v Deželnem muzeju v Sarajevu. *Posnetek Je povedal dr. Franc Janžekovič, profesor na fakulteti za naravoslovje in matematiko v Mariboru. Ko je 1. februarja 1888 sarajevski muzej postal ustanova državnega pomena, je Reiser postal kustos vseh muzejskih naravoslovnih zbirk, posebej pa se je posvetil ornitološki zbirki. Nova stavba muzeja, ki ga je vodil Reiser, je bila zgrajena tik pred prvo svetovno vojno, atentat na Franca Ferdinanda pa se je v Sarajevu zgodil med prestolonaslednikov potjo v muzej, kjer naj bi ga sprejel prav Reiser. Njegovo najpomembnejše znanstveno delo je je »Ornis Balcanica«. Reiser zato velja za začetnika ornitologije na Balkanu in pobudnika tovrstnih raziskav v jugovzhodni Evropi. V času, ko je živel v Pekrah, je tudi v Mariboru sodeloval pri ustvarjanju ornitološke zbirke ter zbiral gradivo o pticah iz mariborske okolice. O tem je poročal v mednarodnem ornitološkem časopisu ter leta 1925 v Gradcu o teh raziskavah izdal tudi knjigo. Leta 1932 je postal častni doktor Univerze v Gradcu, svojo bogato ornitološko zbirko pa je zapustil mariborskemu muzeju. Ornitolog Otmar Rieser mlajši, sin istoimenskega župana Maribora, se je rodil 21. decembra pred 160. leti (1861) na Dunaju.
Leta 1914 se je v Ljubljani začel sodni proces proti 32-im študentskim akademikom, pripadnikom narodnorevolucionarnega gibanja slovenske študentske mladine Preporod, ki je bilo ustanovljeno leta 1912, ime pa povzelo po istoimenski reviji. Cesarsko-kraljevo pravdništvo – tedanje sodišče, je obtoženim očitalo veleizdajo oziroma prevratne ideje proti državi. Preporodovstvo je namreč izhajalo iz prepričanja, da politična svoboda ni dosegljiva brez revolucije in si tako prizadevalo za neodvisno in svobodno Jugoslavijo zunaj avstro-ogrske monarhije. Na tem procesu so bili srednješolci obsojeni na nižje zaporne kazni, zaprta pa sta ostala Ivan Endlicher in Janže Novak. Na njuno kazen se je namreč pritožil državni tožilec. Odpeljali so ju v Gradec, kjer jima je prizivno sodišče kazni zvišalo. 23-letni Endlicher je v preiskovalnem zaporu umrl, kasnejši pravnik, tedaj 21-letni Janže Novak, pa je bil obsojen na pet let težke ječe.
6259 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Otmar Reiser (1861-1936) začetnik znanstvenega raziskovanja ptic na Balkanu * Razvoj čipkarstva na Idrijskem * Skladateljski talent, prepleten z zdravniškim poklicem * Sodni proces proti Preporodovcem
Leta 1850 se je v Idriji rodila Ivanka Ferjančič, poznejša učiteljica klekljanja in vodja čipkarske šole. Po ljudski šoli v domačem kraju je kot nadarjena čipkarica po priporočilu oblasti odšla v zasebno čipkarsko šolo na Južno Tirolsko, kjer je pozneje delovala tudi kot učiteljica. Po vrnitvi v Idrijo je s sestrino in bratovo pomočjo začela izdelovati nove vzorce, ki so pripomogli k uveljavitvi idrijske čipke. 17. oktobra leta 1876 je šolsko ministrstvo na Dunaju po posvetu z njo ustanovilo čipkarsko šolo v Idriji in ta je takrat sprejela tudi prve učenke. Ivanka je postala prva učiteljica klekljanja, a je že tri leta pozneje umrla za jetiko, stara komaj 29 let. Ivanka Ferjančič ima velike zasluge za ohranjanje in razvoj idrijske čipke. Danes je idrijska čipkarska šola, ki zadnja desetletja deluje kot poslovna enota v okviru Gimnazije Jurija Vege, edina tovrstna šola na svetu, ki deluje nepretrgano od leta 1876 naprej.
Skladatelj Josip Ípavec se je rodil leta 1873 v Šentjurju pri Celju. Po poklicu je bil zdravnik, vendar se je začel že zgodaj ukvarjati tudi z glasbo. Kot študent je bil zborovodja akademskega pevskega društva Triglav v Gradcu. V upanju, da bo laže uspel, je skladal pretežno na nemška besedila, zato v slovensko glasbeno dogajanje ni posegel toliko, kot bi s svojim darom in naprednimi nazori lahko. Slogovno se je usmeril v novo romantiko in zapustil pomembna dela v več kompozicijskih zvrsteh. S pantomimo “Možiček” je Josip Ípavec ustvaril prvi slovenski balet, umetniško najdragocenejši pa so njegovi pretežno baritonski samospevi. Glavnino Josipovega ustvarjanja sicer predstavljajo samospevi na nemška besedila in orgelske skladbe, njegovo najbolj obsežno delo pa je opereta Princesa Vrtoglavka. Končal jo je leta 1910, a za časa njegovega življenja ni dočakala uprizoritve. Krstno so jo uprizorili šele konec 90. let prejšnjega stoletja.
Otmar Reiser je bil ornitolog, strokovnjak, ki se je znanstveno ukvarjal s preučevanjem ptic. Diplomiral je na Visoki šoli za kmetijstvo in gozdarstvo na Dunaju, potem pa je kot kustos in vladni svetnik deloval v Deželnem muzeju v Sarajevu. *Posnetek Je povedal dr. Franc Janžekovič, profesor na fakulteti za naravoslovje in matematiko v Mariboru. Ko je 1. februarja 1888 sarajevski muzej postal ustanova državnega pomena, je Reiser postal kustos vseh muzejskih naravoslovnih zbirk, posebej pa se je posvetil ornitološki zbirki. Nova stavba muzeja, ki ga je vodil Reiser, je bila zgrajena tik pred prvo svetovno vojno, atentat na Franca Ferdinanda pa se je v Sarajevu zgodil med prestolonaslednikov potjo v muzej, kjer naj bi ga sprejel prav Reiser. Njegovo najpomembnejše znanstveno delo je je »Ornis Balcanica«. Reiser zato velja za začetnika ornitologije na Balkanu in pobudnika tovrstnih raziskav v jugovzhodni Evropi. V času, ko je živel v Pekrah, je tudi v Mariboru sodeloval pri ustvarjanju ornitološke zbirke ter zbiral gradivo o pticah iz mariborske okolice. O tem je poročal v mednarodnem ornitološkem časopisu ter leta 1925 v Gradcu o teh raziskavah izdal tudi knjigo. Leta 1932 je postal častni doktor Univerze v Gradcu, svojo bogato ornitološko zbirko pa je zapustil mariborskemu muzeju. Ornitolog Otmar Rieser mlajši, sin istoimenskega župana Maribora, se je rodil 21. decembra pred 160. leti (1861) na Dunaju.
Leta 1914 se je v Ljubljani začel sodni proces proti 32-im študentskim akademikom, pripadnikom narodnorevolucionarnega gibanja slovenske študentske mladine Preporod, ki je bilo ustanovljeno leta 1912, ime pa povzelo po istoimenski reviji. Cesarsko-kraljevo pravdništvo – tedanje sodišče, je obtoženim očitalo veleizdajo oziroma prevratne ideje proti državi. Preporodovstvo je namreč izhajalo iz prepričanja, da politična svoboda ni dosegljiva brez revolucije in si tako prizadevalo za neodvisno in svobodno Jugoslavijo zunaj avstro-ogrske monarhije. Na tem procesu so bili srednješolci obsojeni na nižje zaporne kazni, zaprta pa sta ostala Ivan Endlicher in Janže Novak. Na njuno kazen se je namreč pritožil državni tožilec. Odpeljali so ju v Gradec, kjer jima je prizivno sodišče kazni zvišalo. 23-letni Endlicher je v preiskovalnem zaporu umrl, kasnejši pravnik, tedaj 21-letni Janže Novak, pa je bil obsojen na pet let težke ječe.
Koroški botanik Friedrich Martin Joseph Welwitsch in rastlina iz grba Namibije Albin Kjuder - škofovske pravice za jugoslovanski del tržaško-koprske škofije Ivan Čargo, samosvoj slog in risbe z rdečim svinčnikom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Matija Ahácel in “Pesme po Koroškim ino Štajarskim znane” Prenova naše psihiatrične službe in Janez Kanoni »Sto enainštirideset metrov! Svetovni rekord: Jože Šlibar, Jugoslavija!« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Maister, oče generala in pesnika Rudolfa Maistra - Vojanova Albin Vengust - pobudnik letalskega reševanja v naših gorah Poezija Meter Rainer - pesmi, polne humorja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Peter Budkovič, začetnik slovenske enigmatike Sopranistka Vera Lacić in njene lirične operne vloge Slovensko planinsko društvo v Patagoniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Albin Belar – seizmolog zapisan v svetovno zgodovino preučevanja potresov Ivan Vavpotič in osnutek za naše prve poštne znamke Metod Turnšek, domoljub in avtor koroških povesti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.* “Catalogus librorum” – naš prvi knjigotrški katalog Cankarjev Kralj na Betajnovi na osvobojenem ozemlju v Črnomlju V Sloveniji prenehal veljati pravni red Jugoslavije
Josip Kostanjevec - učitelj, pripovednik in pisatelj Josip Priol in prva sorta jablane vpisana v naš sortni register Ljubka Šorli Bratuž – zaradi slovenstva preganjana primorska pesnica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Iz zgodovine Dolenjskih Toplic Josip Čižman je poučeval zgodovino prestolonaslednika Rudolfa Habsburškega 57 številka Nove revije - prispevki za slovenski nacionalni program navdušijo in razburijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jožef Krajnc in razumevanje civilnega prava »Danes mole same gole stene kvišku« Pavla Jerina Lah - partizanska zdravnica v Trnovskem gozdu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva porodnišnica na Slovenskem Paskval Gujon, literarni ustvarjalec med Beneškimi Slovenci Tatjana Bregant, raziskovalka kolišč na Ljubljanskem barju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Simon Sodja, zadnji iz vrst borcev za severno mejo Viktor Zorman - pisatelj in vojni kurat Komisija za ugotavljanje vojnih zločinov okupatorjev in njihovih pomagačev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Andrej Perko, krasoslovec, ki je razširil sloves Postojnske jame Valentin Zarnik, ognjeviti govornik na taborih za zedinjeno Slovenijo Stanko Lorger, matematik in prvi slovenski dobitnik medalje na evropskem atletskem prvenstvu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljanski škof Žiga Krištof plemeniti Herberstein, soustanovitelj javne znanstvene (danes semeniške) knjižnice v Ljubljani Ivan Sedej in teoretična utemeljitev varstva etnoloških spomenikov Štirje zvezki “Koroških slovenskih narodnih pesmi” Zdravka Švikaršiča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Valentin Stanič in prvo društvo zoper trpinčenje živali Franc Aichholzer, starosta slovenskih koroških učiteljev “Teleskop”, roman Ivana Bratka o pobegu iz italijanskega koncentracijskega taborišča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Simon Robič, duhovnik, domač v naravoslovju Božo Vičar, operni ustvarjalec na Hrvaškem Milka Hartman - poeziji zapisana koroška Slovenka *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janko Lavrin, predavatelj ruske književnosti v Veliki Britaniji Remigij Bratož - v Montrealu nagrajeni karikaturist Dušan Senčar - z olimpijskih iger – na Goli otok *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jakob Peregrin Paulič, prvi slovenski škof krške škofije Pavel Kernjak in zvestoba izročilu koroških pevskih zborov Strojnik Ivan Munda, projektant transportnih naprav *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
"Kako bit όčeš poet in ti pretežkό je v prsih nosít al pekel, al nebo!" Planinski vestnik - najstarejša slovenska revija, ki še vedno izhaja Janez Vidic, likovni opremljevalec knjig *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Matija Majar Ziljski: »Kaj Slovenci terjamo?« Radio počastil Prešerna in razjezil okupatorja Prva uradna hokejska tekma na Slovenskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ignac Klemenčič, naš najuspešnejši fizik s konca 19. stoletja Polonca Juvan - izvrstna oblikovalka Cankarjevih likov Jože Vergan, poveljnik bataljona francoskega odporniškega gibanja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov