Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili na ta dan, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Slava Kristan Lunaček – zdravnica, ki je popeljala otroke v kolonije na morje in v hribe * Molitvenik in slovnica za indijanski plemeni * Ideja o poštni znamki * Spodbuda širjenju radijske dopisniške mreže
Zadnji dan leta 1830 je misijonar Irenej Friderik Baraga, doma iz Knežje vasi pri Trebnjem, po mesecu dni plovbe pristal v New Yorku in od tam odšel na območje Velikih jezerih, kjer je širil izobrazbo in vero med tamkajšnjimi Indijanci ter zaznamoval versko in kulturno življenje. Baraga je med drugim avtor Molitvenika, prve knjige v jeziku indijanskega plemena Ottawa, ter slovnice in slovarja otavsko-očipvejskega jezika. Napisal je več nabožnih knjig ter v nemščini delo: Zgodovina, značaj, šege in običaji severnoameriških Indijancev, v katerem so Evropejci prvič spoznali zgodbo o indijanski princesi Pokahontas. Staroselce ob Michiganskem in Gornjem jezeru je tudi varoval pred nasiljem evropskih kolonistov: leta 1852 je bil v Cincinnatiju v Ohiu posvečen za škofa. Njegovo prvo škofovsko mesto je bilo Sault Ste. Marie in od leta 1866 Marquette, kjer se je leta 1952 tudi začel postopek za Baragovo beatifikacijo. Po njem so v zvezni državi Michigan ob Velikem jezeru leta 1875 poimenovali okrožje Baraga County in mesto Baraga.
31. decembra 1835 je poštni uradnik Lovrenc Košir predsedniku dvorne komore poslal predlog reforme za »nov postopek in način obračunavanja s kontrolo materiala«. Postopek je predvideval frankiranje pisem z »umetno pritrjenimi kolki poštne takse«, torej uporabo znamk v različnih barvah, glede na višino pristojbine. Kljub temu, da bi upoštevanje Koširjevih predlogov prineslo nedvomne koristi, jih poštna uprava /še/ ni bila pripravljena sprejeti. Ob zavrnitvi predloga je bil sicer pohvaljen za prizadevanje, da bi koristno služili poštnemu uradu«, vendar so ga že pred tem premestili na nižje in slabše plačano mesto v državnem knjigovodstvu v Ljubljani. Za uradnega izumitelja poštne znamke danes velja Rowland Hill. Njuni ideji se sicer ne ujemata v celoti, a so povezave zaznavne.
Glede na čas nastanka prvih idejnih zapisov o poštni znamki velja Košir za pravega poštnega reformatorja. Avstrija je njegovo idejo poštne znamke uresničila leta 1850 in mu 1858 priznala avtorstvo, ki pa ga 1. kongres Mednarodne poštne zveze leta 1874 v Bernu v Švici ni potrdil.
31. decembra 1898 se je v Črnem Vrhu nad Idrijo rodila zdravnica dr. Slava Kristan Lunaček, pionirka zavzemanja za zdravstvene pravice otrok pri nas, pobudnica zdravstvenih kolonij in šolske malice za vse otroke. Po diplomi na medicinski fakulteti v Zagrebu se je izpopolnjevala na Švedskem, v Veliki Britaniji, Švici in Avstriji. Po vrnitvi v domovino je posodobila šolsko polikliniko, med gospodarsko krizo leta 1929 pa organizirala prve šolske mlečne kuhinje ter prve kolonije šolskih otrok ob morju in v hribih. Še posebej se je ukvarjala s šolsko higieno in organizirala predavanja s to tematiko. Po letu 1945 je vodila Unicefovo komisijo za preventivo in pomoč, izvedla longitudinalno študijo razvoja šolskega otroka in uvedla tečaje za specializacijo zdravnikov iz šolske medicine. V soavtorstvu z dr. Marijem Avčinom je leta 1956 izdala knjigo »Otrok od spočetja do pubertete«, ki je izšla pri Prešernovi družbi.
Radijski novinar Silvo Matelič se je rodil pred 100 leti (1921) na Jesenicah. Sodelavec Radia Ljubljana je postal leta 1947. Vrsto let je bil urednik radijskega dopisništva; zavzemal se je za širjenje dopisniške mreže po Sloveniji in za uveljavitev radia kot hitrega, neposrednega in verodostojnega posredovalca sporočil. Z radijsko reportažo je razširil radiofonske oblike in razvil tudi neposredne stike s poslušalci. Slišali bomo odlomek njegovega pogovora s Slavkom Avsenikom ob 20. obletnici delovanja ansambla Avsenik – leta 1973 *Posnetek Silvo Matelič, kar 35 let radijski sodelavec, je prejel Tomšičevo nagrado in za življenjsko delo nagrado Moše Pijadeja.
6259 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili na ta dan, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Slava Kristan Lunaček – zdravnica, ki je popeljala otroke v kolonije na morje in v hribe * Molitvenik in slovnica za indijanski plemeni * Ideja o poštni znamki * Spodbuda širjenju radijske dopisniške mreže
Zadnji dan leta 1830 je misijonar Irenej Friderik Baraga, doma iz Knežje vasi pri Trebnjem, po mesecu dni plovbe pristal v New Yorku in od tam odšel na območje Velikih jezerih, kjer je širil izobrazbo in vero med tamkajšnjimi Indijanci ter zaznamoval versko in kulturno življenje. Baraga je med drugim avtor Molitvenika, prve knjige v jeziku indijanskega plemena Ottawa, ter slovnice in slovarja otavsko-očipvejskega jezika. Napisal je več nabožnih knjig ter v nemščini delo: Zgodovina, značaj, šege in običaji severnoameriških Indijancev, v katerem so Evropejci prvič spoznali zgodbo o indijanski princesi Pokahontas. Staroselce ob Michiganskem in Gornjem jezeru je tudi varoval pred nasiljem evropskih kolonistov: leta 1852 je bil v Cincinnatiju v Ohiu posvečen za škofa. Njegovo prvo škofovsko mesto je bilo Sault Ste. Marie in od leta 1866 Marquette, kjer se je leta 1952 tudi začel postopek za Baragovo beatifikacijo. Po njem so v zvezni državi Michigan ob Velikem jezeru leta 1875 poimenovali okrožje Baraga County in mesto Baraga.
31. decembra 1835 je poštni uradnik Lovrenc Košir predsedniku dvorne komore poslal predlog reforme za »nov postopek in način obračunavanja s kontrolo materiala«. Postopek je predvideval frankiranje pisem z »umetno pritrjenimi kolki poštne takse«, torej uporabo znamk v različnih barvah, glede na višino pristojbine. Kljub temu, da bi upoštevanje Koširjevih predlogov prineslo nedvomne koristi, jih poštna uprava /še/ ni bila pripravljena sprejeti. Ob zavrnitvi predloga je bil sicer pohvaljen za prizadevanje, da bi koristno služili poštnemu uradu«, vendar so ga že pred tem premestili na nižje in slabše plačano mesto v državnem knjigovodstvu v Ljubljani. Za uradnega izumitelja poštne znamke danes velja Rowland Hill. Njuni ideji se sicer ne ujemata v celoti, a so povezave zaznavne.
Glede na čas nastanka prvih idejnih zapisov o poštni znamki velja Košir za pravega poštnega reformatorja. Avstrija je njegovo idejo poštne znamke uresničila leta 1850 in mu 1858 priznala avtorstvo, ki pa ga 1. kongres Mednarodne poštne zveze leta 1874 v Bernu v Švici ni potrdil.
31. decembra 1898 se je v Črnem Vrhu nad Idrijo rodila zdravnica dr. Slava Kristan Lunaček, pionirka zavzemanja za zdravstvene pravice otrok pri nas, pobudnica zdravstvenih kolonij in šolske malice za vse otroke. Po diplomi na medicinski fakulteti v Zagrebu se je izpopolnjevala na Švedskem, v Veliki Britaniji, Švici in Avstriji. Po vrnitvi v domovino je posodobila šolsko polikliniko, med gospodarsko krizo leta 1929 pa organizirala prve šolske mlečne kuhinje ter prve kolonije šolskih otrok ob morju in v hribih. Še posebej se je ukvarjala s šolsko higieno in organizirala predavanja s to tematiko. Po letu 1945 je vodila Unicefovo komisijo za preventivo in pomoč, izvedla longitudinalno študijo razvoja šolskega otroka in uvedla tečaje za specializacijo zdravnikov iz šolske medicine. V soavtorstvu z dr. Marijem Avčinom je leta 1956 izdala knjigo »Otrok od spočetja do pubertete«, ki je izšla pri Prešernovi družbi.
Radijski novinar Silvo Matelič se je rodil pred 100 leti (1921) na Jesenicah. Sodelavec Radia Ljubljana je postal leta 1947. Vrsto let je bil urednik radijskega dopisništva; zavzemal se je za širjenje dopisniške mreže po Sloveniji in za uveljavitev radia kot hitrega, neposrednega in verodostojnega posredovalca sporočil. Z radijsko reportažo je razširil radiofonske oblike in razvil tudi neposredne stike s poslušalci. Slišali bomo odlomek njegovega pogovora s Slavkom Avsenikom ob 20. obletnici delovanja ansambla Avsenik – leta 1973 *Posnetek Silvo Matelič, kar 35 let radijski sodelavec, je prejel Tomšičevo nagrado in za življenjsko delo nagrado Moše Pijadeja.
Temeljni kamen za železniško postajo v Trstu Ivan Cankar gre na volitve Dr. Juro Hrašovec, prvi slovenski župan Celja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenci med prvimi tržaškimi študenti navtike Lászlo Takács - arhitektov secesijski pečat Murski Soboti Vika Podgorska – pot slovenske igralke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avgusta Šantel, slikarstvo, ki izhaja iz romantične tradicije Zora Piščanc in zgodovinski roman o delovanju bratov Cirila in Metoda »Ali mora kmet res le ubogati?« Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zadnji čarovniški proces na Slovenskem Slava Klavora in Sophie Scholl – slovensko/nemški vrstnici v uporu proti nacizmu Kip arhitekta Jožeta Plečnika na Hradčanih *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vladarski predpis v slovenskem jeziku Magomed Gadžijev – Miško, vojaški kirurg iz Dagestana Vzneseni nagovori z balkona ljubljanske univerze *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Konec vojne prebudil radijsko kukavico Anton Dolar, klasični filolog – častnik v štabu generala Maistra Sizifovo delo liberalno usmerjenega slovenskega politika Staneta Kavčiča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ena največjih zemljiških posesti na Kranjskem Joško Tischler, ustanovni ravnatelj Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu Majniška deklaracija 1989 *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janko Ravnik - skladatelj, pianist in režiser Muzej slovenjgraškega župnika Jakoba Sokliča Domače znanje za poskusno oddajanje teleteksta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Andrej Šuster Drabosnjak – koroški bukovnik Zdravnik dr. Bogdan Brecelj, organizator prve kostne banke pri nas Prva hidroelektrarna elektrarna na Dravi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Začetki ljubljanske borze Ati Soss - vodja študentskega džezovskega orkestra Veseli berači V osvobojeni Ajdovščini imenovana Narodna vlada Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ludvig van Beethoven in ljubljanska filharmonična družba Vida Jeraj Hribar - prva slovenska koncertna violinistka Nada Lampret Souvan, modna oblikovalka in kreativna kostumografinja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Milčinski, zdravnik in izvedenec za sodno medicino Ivo Zorman in družinska kronika o vzponih in padcih slovenskega meščanstva v 20. stoletju Italijanski kralj si priključi okupirano slovensko ozemlje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Peter Pavel Glavar - najdenček postal pospeševalec gospodarskega življenja na Kranjskem Franc Trampuž, učitelj istrskih vinogradnikov Franc Derganc, zdravnik, zavzet za mlajše invalide *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
1. maj, delavski in cerkveni praznik Anton Osterc, učitelj in častnik Maistrove prve slovenske vojske Slovenija pred 20-imi leti stopila v Evropsko unijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Tri knjige o zdravilnih zeliščih stiškega cistercijana Simona Ašiča Stanko Kociper – književnik, ki je bil propagandist slovenskega domobranstva Aprilska mejnika pri zdravljenju bolnikov z nenadno odpovedjo ledvic *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zdravnik Mirko Černič – eden začetnikov travmatologije Ksenija Vidali, operna pevka in pedagoginja širokega slovesa Sporazum o sodelovanju slovenskih in italijanskih upornikov proti nacizmu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vilko Novak, etnolog in slavist, ki je Sloveniji približal Prekmurje Mija Jarc, pionirka naše strokovno utemeljene kostumografije Začetek osvobajanja Trsta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Od avstro-ogrske kadetnice do Centra vojaškega izobraževanja Slovenske vojske France Mihelič, slikar in grafik z motivi iz domačega okolja Od dneva Osvobodilne fronte do dneva upora proti okupatorju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Konec cenzure omogočil izid Prešernove Zdravljice Deportacije prekmurskih Judov Diehl-Oswaldov dachauski proces *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenski tabori spodbujajo narodno zavest Marionetno lutkovno gledališče »Il Piccoli di Podrecca« »Potopljeni svet« teologa, pripovednika in dramatika Stanka Cajnkarja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov