Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili na ta dan, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Slava Kristan Lunaček – zdravnica, ki je popeljala otroke v kolonije na morje in v hribe * Molitvenik in slovnica za indijanski plemeni * Ideja o poštni znamki * Spodbuda širjenju radijske dopisniške mreže
Zadnji dan leta 1830 je misijonar Irenej Friderik Baraga, doma iz Knežje vasi pri Trebnjem, po mesecu dni plovbe pristal v New Yorku in od tam odšel na območje Velikih jezerih, kjer je širil izobrazbo in vero med tamkajšnjimi Indijanci ter zaznamoval versko in kulturno življenje. Baraga je med drugim avtor Molitvenika, prve knjige v jeziku indijanskega plemena Ottawa, ter slovnice in slovarja otavsko-očipvejskega jezika. Napisal je več nabožnih knjig ter v nemščini delo: Zgodovina, značaj, šege in običaji severnoameriških Indijancev, v katerem so Evropejci prvič spoznali zgodbo o indijanski princesi Pokahontas. Staroselce ob Michiganskem in Gornjem jezeru je tudi varoval pred nasiljem evropskih kolonistov: leta 1852 je bil v Cincinnatiju v Ohiu posvečen za škofa. Njegovo prvo škofovsko mesto je bilo Sault Ste. Marie in od leta 1866 Marquette, kjer se je leta 1952 tudi začel postopek za Baragovo beatifikacijo. Po njem so v zvezni državi Michigan ob Velikem jezeru leta 1875 poimenovali okrožje Baraga County in mesto Baraga.
31. decembra 1835 je poštni uradnik Lovrenc Košir predsedniku dvorne komore poslal predlog reforme za »nov postopek in način obračunavanja s kontrolo materiala«. Postopek je predvideval frankiranje pisem z »umetno pritrjenimi kolki poštne takse«, torej uporabo znamk v različnih barvah, glede na višino pristojbine. Kljub temu, da bi upoštevanje Koširjevih predlogov prineslo nedvomne koristi, jih poštna uprava /še/ ni bila pripravljena sprejeti. Ob zavrnitvi predloga je bil sicer pohvaljen za prizadevanje, da bi koristno služili poštnemu uradu«, vendar so ga že pred tem premestili na nižje in slabše plačano mesto v državnem knjigovodstvu v Ljubljani. Za uradnega izumitelja poštne znamke danes velja Rowland Hill. Njuni ideji se sicer ne ujemata v celoti, a so povezave zaznavne.
Glede na čas nastanka prvih idejnih zapisov o poštni znamki velja Košir za pravega poštnega reformatorja. Avstrija je njegovo idejo poštne znamke uresničila leta 1850 in mu 1858 priznala avtorstvo, ki pa ga 1. kongres Mednarodne poštne zveze leta 1874 v Bernu v Švici ni potrdil.
31. decembra 1898 se je v Črnem Vrhu nad Idrijo rodila zdravnica dr. Slava Kristan Lunaček, pionirka zavzemanja za zdravstvene pravice otrok pri nas, pobudnica zdravstvenih kolonij in šolske malice za vse otroke. Po diplomi na medicinski fakulteti v Zagrebu se je izpopolnjevala na Švedskem, v Veliki Britaniji, Švici in Avstriji. Po vrnitvi v domovino je posodobila šolsko polikliniko, med gospodarsko krizo leta 1929 pa organizirala prve šolske mlečne kuhinje ter prve kolonije šolskih otrok ob morju in v hribih. Še posebej se je ukvarjala s šolsko higieno in organizirala predavanja s to tematiko. Po letu 1945 je vodila Unicefovo komisijo za preventivo in pomoč, izvedla longitudinalno študijo razvoja šolskega otroka in uvedla tečaje za specializacijo zdravnikov iz šolske medicine. V soavtorstvu z dr. Marijem Avčinom je leta 1956 izdala knjigo »Otrok od spočetja do pubertete«, ki je izšla pri Prešernovi družbi.
Radijski novinar Silvo Matelič se je rodil pred 100 leti (1921) na Jesenicah. Sodelavec Radia Ljubljana je postal leta 1947. Vrsto let je bil urednik radijskega dopisništva; zavzemal se je za širjenje dopisniške mreže po Sloveniji in za uveljavitev radia kot hitrega, neposrednega in verodostojnega posredovalca sporočil. Z radijsko reportažo je razširil radiofonske oblike in razvil tudi neposredne stike s poslušalci. Slišali bomo odlomek njegovega pogovora s Slavkom Avsenikom ob 20. obletnici delovanja ansambla Avsenik – leta 1973 *Posnetek Silvo Matelič, kar 35 let radijski sodelavec, je prejel Tomšičevo nagrado in za življenjsko delo nagrado Moše Pijadeja.
6259 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili na ta dan, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Slava Kristan Lunaček – zdravnica, ki je popeljala otroke v kolonije na morje in v hribe * Molitvenik in slovnica za indijanski plemeni * Ideja o poštni znamki * Spodbuda širjenju radijske dopisniške mreže
Zadnji dan leta 1830 je misijonar Irenej Friderik Baraga, doma iz Knežje vasi pri Trebnjem, po mesecu dni plovbe pristal v New Yorku in od tam odšel na območje Velikih jezerih, kjer je širil izobrazbo in vero med tamkajšnjimi Indijanci ter zaznamoval versko in kulturno življenje. Baraga je med drugim avtor Molitvenika, prve knjige v jeziku indijanskega plemena Ottawa, ter slovnice in slovarja otavsko-očipvejskega jezika. Napisal je več nabožnih knjig ter v nemščini delo: Zgodovina, značaj, šege in običaji severnoameriških Indijancev, v katerem so Evropejci prvič spoznali zgodbo o indijanski princesi Pokahontas. Staroselce ob Michiganskem in Gornjem jezeru je tudi varoval pred nasiljem evropskih kolonistov: leta 1852 je bil v Cincinnatiju v Ohiu posvečen za škofa. Njegovo prvo škofovsko mesto je bilo Sault Ste. Marie in od leta 1866 Marquette, kjer se je leta 1952 tudi začel postopek za Baragovo beatifikacijo. Po njem so v zvezni državi Michigan ob Velikem jezeru leta 1875 poimenovali okrožje Baraga County in mesto Baraga.
31. decembra 1835 je poštni uradnik Lovrenc Košir predsedniku dvorne komore poslal predlog reforme za »nov postopek in način obračunavanja s kontrolo materiala«. Postopek je predvideval frankiranje pisem z »umetno pritrjenimi kolki poštne takse«, torej uporabo znamk v različnih barvah, glede na višino pristojbine. Kljub temu, da bi upoštevanje Koširjevih predlogov prineslo nedvomne koristi, jih poštna uprava /še/ ni bila pripravljena sprejeti. Ob zavrnitvi predloga je bil sicer pohvaljen za prizadevanje, da bi koristno služili poštnemu uradu«, vendar so ga že pred tem premestili na nižje in slabše plačano mesto v državnem knjigovodstvu v Ljubljani. Za uradnega izumitelja poštne znamke danes velja Rowland Hill. Njuni ideji se sicer ne ujemata v celoti, a so povezave zaznavne.
Glede na čas nastanka prvih idejnih zapisov o poštni znamki velja Košir za pravega poštnega reformatorja. Avstrija je njegovo idejo poštne znamke uresničila leta 1850 in mu 1858 priznala avtorstvo, ki pa ga 1. kongres Mednarodne poštne zveze leta 1874 v Bernu v Švici ni potrdil.
31. decembra 1898 se je v Črnem Vrhu nad Idrijo rodila zdravnica dr. Slava Kristan Lunaček, pionirka zavzemanja za zdravstvene pravice otrok pri nas, pobudnica zdravstvenih kolonij in šolske malice za vse otroke. Po diplomi na medicinski fakulteti v Zagrebu se je izpopolnjevala na Švedskem, v Veliki Britaniji, Švici in Avstriji. Po vrnitvi v domovino je posodobila šolsko polikliniko, med gospodarsko krizo leta 1929 pa organizirala prve šolske mlečne kuhinje ter prve kolonije šolskih otrok ob morju in v hribih. Še posebej se je ukvarjala s šolsko higieno in organizirala predavanja s to tematiko. Po letu 1945 je vodila Unicefovo komisijo za preventivo in pomoč, izvedla longitudinalno študijo razvoja šolskega otroka in uvedla tečaje za specializacijo zdravnikov iz šolske medicine. V soavtorstvu z dr. Marijem Avčinom je leta 1956 izdala knjigo »Otrok od spočetja do pubertete«, ki je izšla pri Prešernovi družbi.
Radijski novinar Silvo Matelič se je rodil pred 100 leti (1921) na Jesenicah. Sodelavec Radia Ljubljana je postal leta 1947. Vrsto let je bil urednik radijskega dopisništva; zavzemal se je za širjenje dopisniške mreže po Sloveniji in za uveljavitev radia kot hitrega, neposrednega in verodostojnega posredovalca sporočil. Z radijsko reportažo je razširil radiofonske oblike in razvil tudi neposredne stike s poslušalci. Slišali bomo odlomek njegovega pogovora s Slavkom Avsenikom ob 20. obletnici delovanja ansambla Avsenik – leta 1973 *Posnetek Silvo Matelič, kar 35 let radijski sodelavec, je prejel Tomšičevo nagrado in za življenjsko delo nagrado Moše Pijadeja.
Slikar Franjo Golob – eden prvih talcev na Slovenskem Marija Ilc (sestra Vendelina) - redovnica in kuharska mojstrica Sergij Vilfan, pomembno delo pravnega zgodovinarja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški časnikar in pesnik Lipe Haderlap Prva tehnična raba električne energije pri nas Vladimir Trampuž, začetnik slovenske ginekološke endokrinologije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Rudolf Marc, eden izmed ustanoviteljev tržaške Slovenske demokratične zveze Igor Pretnar, režiser z izkušnjo moskovske šole Branko Gombač, prvi organizator srečanja slovenskih gledališč *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovaški geolog Dionyz Štur raziskuje po Kranjskem in Štajerskem “Slovenski narod”, vodilno slovensko liberalno glasilo, pred prvo svetovno vojno Ladjarska delniška družba z imenom Oceania *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vuzemski ali velikonočni ponedeljek Tone Seliškar - od socialnega ekspresionizma k novi stvarnosti Prvi samostojni proračun Republike Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Verski praznik na prvo nedeljo po prvi pomladni polni luni Naša najvplivnejša pesnica z začetka 20. stoletja "Ne topovska krogla z laškega − »izpodnebnik« z vesolja" Ljudsko štetje leta 1931 *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ognjena katastrofa prizadela Tržič Slikarska družina Koželj iz Kamnika Temelji sodobne patronažne zdravstvene nege pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Santorio Santorio - inovator v zdravstvu 17. stoletja Franc Hladnik - ustanovitelj ljubljanskega botaničnega vrta Tragična nesreča spodbudila organizirano reševanje v gorah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Rapoc – »gospodarska uspešnost je pogoj za neodvisnost družbe« Josip Mantuani, zbiralec gradiva za slovensko glasbeno zgodovino Branislava Sušnik, antropologinja v Latinski Ameriki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jan Plestenjak in trpke zgodbe iz škofjeloškega hribovskega okolja Ciril Praček, eden naših prvih tekmovalcev v alpskem smučanju Nasledstvo tradicije predvojnega Akademskega študentskega moškega pevskega zbora *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Mencinger - z dobrodušnim humorjem o kulturnih in družbenih razmerah Jože Felc - psihiater, pesnik in pripovednik Poraz italijanske okupacijske vojske v Jelenovem Žlebu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jožef Marija Schemerl, gradbeni strokovnjak 18. stoletja Dr. Franc Kovačič, osrednja osebnost znanstvenega Maribora prve polovice 20. stoletja Prvo veliko mednarodno tekmovanje v dolini pod Poncami *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Gregor Somer »vzorni učitelj« na Koroškem Manko Golar in »Okrogle o Veržéncih« Pravna podlaga za nasilno mobilizacijo slovenskih fantov v nemško armado *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jurij Vega, matematik, ki je prispeval k znanstveni revoluciji Zgodovinarka filozofije Alma Sodnik Gabrijel Tomažič, raziskovalec travniških rastlinskih združb in borovih gozdov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Codelli - izumitelj iz Ljubljane Fizik Gvido Pregl in raziskave reaktorjev Pomembna vojaška vaja marca 1991 *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jurij Slatkonja dunajski škof slovenskega rodu Janko Glazer, lirik domače pokrajine – pesnik Pohorja Milena Godina - od mariborskega do skopskega gledališča in nazaj *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Wagner in začetki sistematičnega opazovanja vremena Antologijska dela Primoža Ramovša Dušan Pirjevec - raziskovalec slovenske moderne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Literarni teoretik Josip Puntar o lepoti v Prešernovi umetnosti Fašistični zločin pri Strunjanu Jože Privšek - glasbenik, odličen na vseh področjih delovanja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški zgodovinski zgled za prvo ameriško ustavo Srečko Kosovel, osebnost avantgardne poezije Božena Ravnihar in diagnostika rakavih obolenj *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenščina z odredbo jezik uradovanja na sodiščih Jože Pokorn o notranji in zunanji vrednosti denarja Človek na smučeh prvič preletel magično mejo 200 metrov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov