Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili na ta dan, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Slava Kristan Lunaček – zdravnica, ki je popeljala otroke v kolonije na morje in v hribe * Molitvenik in slovnica za indijanski plemeni * Ideja o poštni znamki * Spodbuda širjenju radijske dopisniške mreže
Zadnji dan leta 1830 je misijonar Irenej Friderik Baraga, doma iz Knežje vasi pri Trebnjem, po mesecu dni plovbe pristal v New Yorku in od tam odšel na območje Velikih jezerih, kjer je širil izobrazbo in vero med tamkajšnjimi Indijanci ter zaznamoval versko in kulturno življenje. Baraga je med drugim avtor Molitvenika, prve knjige v jeziku indijanskega plemena Ottawa, ter slovnice in slovarja otavsko-očipvejskega jezika. Napisal je več nabožnih knjig ter v nemščini delo: Zgodovina, značaj, šege in običaji severnoameriških Indijancev, v katerem so Evropejci prvič spoznali zgodbo o indijanski princesi Pokahontas. Staroselce ob Michiganskem in Gornjem jezeru je tudi varoval pred nasiljem evropskih kolonistov: leta 1852 je bil v Cincinnatiju v Ohiu posvečen za škofa. Njegovo prvo škofovsko mesto je bilo Sault Ste. Marie in od leta 1866 Marquette, kjer se je leta 1952 tudi začel postopek za Baragovo beatifikacijo. Po njem so v zvezni državi Michigan ob Velikem jezeru leta 1875 poimenovali okrožje Baraga County in mesto Baraga.
31. decembra 1835 je poštni uradnik Lovrenc Košir predsedniku dvorne komore poslal predlog reforme za »nov postopek in način obračunavanja s kontrolo materiala«. Postopek je predvideval frankiranje pisem z »umetno pritrjenimi kolki poštne takse«, torej uporabo znamk v različnih barvah, glede na višino pristojbine. Kljub temu, da bi upoštevanje Koširjevih predlogov prineslo nedvomne koristi, jih poštna uprava /še/ ni bila pripravljena sprejeti. Ob zavrnitvi predloga je bil sicer pohvaljen za prizadevanje, da bi koristno služili poštnemu uradu«, vendar so ga že pred tem premestili na nižje in slabše plačano mesto v državnem knjigovodstvu v Ljubljani. Za uradnega izumitelja poštne znamke danes velja Rowland Hill. Njuni ideji se sicer ne ujemata v celoti, a so povezave zaznavne.
Glede na čas nastanka prvih idejnih zapisov o poštni znamki velja Košir za pravega poštnega reformatorja. Avstrija je njegovo idejo poštne znamke uresničila leta 1850 in mu 1858 priznala avtorstvo, ki pa ga 1. kongres Mednarodne poštne zveze leta 1874 v Bernu v Švici ni potrdil.
31. decembra 1898 se je v Črnem Vrhu nad Idrijo rodila zdravnica dr. Slava Kristan Lunaček, pionirka zavzemanja za zdravstvene pravice otrok pri nas, pobudnica zdravstvenih kolonij in šolske malice za vse otroke. Po diplomi na medicinski fakulteti v Zagrebu se je izpopolnjevala na Švedskem, v Veliki Britaniji, Švici in Avstriji. Po vrnitvi v domovino je posodobila šolsko polikliniko, med gospodarsko krizo leta 1929 pa organizirala prve šolske mlečne kuhinje ter prve kolonije šolskih otrok ob morju in v hribih. Še posebej se je ukvarjala s šolsko higieno in organizirala predavanja s to tematiko. Po letu 1945 je vodila Unicefovo komisijo za preventivo in pomoč, izvedla longitudinalno študijo razvoja šolskega otroka in uvedla tečaje za specializacijo zdravnikov iz šolske medicine. V soavtorstvu z dr. Marijem Avčinom je leta 1956 izdala knjigo »Otrok od spočetja do pubertete«, ki je izšla pri Prešernovi družbi.
Radijski novinar Silvo Matelič se je rodil pred 100 leti (1921) na Jesenicah. Sodelavec Radia Ljubljana je postal leta 1947. Vrsto let je bil urednik radijskega dopisništva; zavzemal se je za širjenje dopisniške mreže po Sloveniji in za uveljavitev radia kot hitrega, neposrednega in verodostojnega posredovalca sporočil. Z radijsko reportažo je razširil radiofonske oblike in razvil tudi neposredne stike s poslušalci. Slišali bomo odlomek njegovega pogovora s Slavkom Avsenikom ob 20. obletnici delovanja ansambla Avsenik – leta 1973 *Posnetek Silvo Matelič, kar 35 let radijski sodelavec, je prejel Tomšičevo nagrado in za življenjsko delo nagrado Moše Pijadeja.
6236 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili na ta dan, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Slava Kristan Lunaček – zdravnica, ki je popeljala otroke v kolonije na morje in v hribe * Molitvenik in slovnica za indijanski plemeni * Ideja o poštni znamki * Spodbuda širjenju radijske dopisniške mreže
Zadnji dan leta 1830 je misijonar Irenej Friderik Baraga, doma iz Knežje vasi pri Trebnjem, po mesecu dni plovbe pristal v New Yorku in od tam odšel na območje Velikih jezerih, kjer je širil izobrazbo in vero med tamkajšnjimi Indijanci ter zaznamoval versko in kulturno življenje. Baraga je med drugim avtor Molitvenika, prve knjige v jeziku indijanskega plemena Ottawa, ter slovnice in slovarja otavsko-očipvejskega jezika. Napisal je več nabožnih knjig ter v nemščini delo: Zgodovina, značaj, šege in običaji severnoameriških Indijancev, v katerem so Evropejci prvič spoznali zgodbo o indijanski princesi Pokahontas. Staroselce ob Michiganskem in Gornjem jezeru je tudi varoval pred nasiljem evropskih kolonistov: leta 1852 je bil v Cincinnatiju v Ohiu posvečen za škofa. Njegovo prvo škofovsko mesto je bilo Sault Ste. Marie in od leta 1866 Marquette, kjer se je leta 1952 tudi začel postopek za Baragovo beatifikacijo. Po njem so v zvezni državi Michigan ob Velikem jezeru leta 1875 poimenovali okrožje Baraga County in mesto Baraga.
31. decembra 1835 je poštni uradnik Lovrenc Košir predsedniku dvorne komore poslal predlog reforme za »nov postopek in način obračunavanja s kontrolo materiala«. Postopek je predvideval frankiranje pisem z »umetno pritrjenimi kolki poštne takse«, torej uporabo znamk v različnih barvah, glede na višino pristojbine. Kljub temu, da bi upoštevanje Koširjevih predlogov prineslo nedvomne koristi, jih poštna uprava /še/ ni bila pripravljena sprejeti. Ob zavrnitvi predloga je bil sicer pohvaljen za prizadevanje, da bi koristno služili poštnemu uradu«, vendar so ga že pred tem premestili na nižje in slabše plačano mesto v državnem knjigovodstvu v Ljubljani. Za uradnega izumitelja poštne znamke danes velja Rowland Hill. Njuni ideji se sicer ne ujemata v celoti, a so povezave zaznavne.
Glede na čas nastanka prvih idejnih zapisov o poštni znamki velja Košir za pravega poštnega reformatorja. Avstrija je njegovo idejo poštne znamke uresničila leta 1850 in mu 1858 priznala avtorstvo, ki pa ga 1. kongres Mednarodne poštne zveze leta 1874 v Bernu v Švici ni potrdil.
31. decembra 1898 se je v Črnem Vrhu nad Idrijo rodila zdravnica dr. Slava Kristan Lunaček, pionirka zavzemanja za zdravstvene pravice otrok pri nas, pobudnica zdravstvenih kolonij in šolske malice za vse otroke. Po diplomi na medicinski fakulteti v Zagrebu se je izpopolnjevala na Švedskem, v Veliki Britaniji, Švici in Avstriji. Po vrnitvi v domovino je posodobila šolsko polikliniko, med gospodarsko krizo leta 1929 pa organizirala prve šolske mlečne kuhinje ter prve kolonije šolskih otrok ob morju in v hribih. Še posebej se je ukvarjala s šolsko higieno in organizirala predavanja s to tematiko. Po letu 1945 je vodila Unicefovo komisijo za preventivo in pomoč, izvedla longitudinalno študijo razvoja šolskega otroka in uvedla tečaje za specializacijo zdravnikov iz šolske medicine. V soavtorstvu z dr. Marijem Avčinom je leta 1956 izdala knjigo »Otrok od spočetja do pubertete«, ki je izšla pri Prešernovi družbi.
Radijski novinar Silvo Matelič se je rodil pred 100 leti (1921) na Jesenicah. Sodelavec Radia Ljubljana je postal leta 1947. Vrsto let je bil urednik radijskega dopisništva; zavzemal se je za širjenje dopisniške mreže po Sloveniji in za uveljavitev radia kot hitrega, neposrednega in verodostojnega posredovalca sporočil. Z radijsko reportažo je razširil radiofonske oblike in razvil tudi neposredne stike s poslušalci. Slišali bomo odlomek njegovega pogovora s Slavkom Avsenikom ob 20. obletnici delovanja ansambla Avsenik – leta 1973 *Posnetek Silvo Matelič, kar 35 let radijski sodelavec, je prejel Tomšičevo nagrado in za življenjsko delo nagrado Moše Pijadeja.
Pavla Lovše - prva slovenska koncertna pevka in pedagoginja Minca Rabič in začetki tekmovalnega smučanja na Gorenjskem Boris Pipan - projektant mostov in hidroelektrarn *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Radoslav Razlag - prvi deželni glavar Kranjske slovenskega rodu Rihard Jakopič, osrednja osebnost med umetniki svojega časa Bara Remec - likovna ustvarjalka v mestu pod vrhovi Andov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Žmavc, knjižničar univerzitetne knjižnice v Pragi Marica Ogrinec - pevka ljubljanskega opernega zbora Dr. Drago Klemenčič- prvi urednik verskega programa TV SLO *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Karl Ghega - projektant prve železnice čez slovensko ozemlje Ljubljanski kongres Svete alianse Minka Skaberne - neutrudno delo za slepe in slabovidne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Anton Dolničar - eden ustanoviteljev prve slovenske javne knjižnice Anton Hajdrih in »Buči morje adrijansko ….« Dražgoška bitka *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ameriški predsednik Woodrow Wilson in Slovenci Ciril Cvetko - dirigent, skladatelj in pedagog Poslednji boj Pohorskega bataljona *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Schwab, zobozdravnik, skladatelj in pevovodja Preporodovci za neodvisno in svobodno državo Prvi od 29 letalskih napadov na Maribor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Gašpar Mašek, vodja zbora orkestra filharmonične družbe v Ljubljani Miha Maleš - slikarski duh barvnega realizma in intimizma Anton Bitenc, zadnji Plečnikov asistent *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fran Serafin Vilhar - začetnik novoromantičnih slogovnih smeri v glasbi pri nas Rado Pregarc - vsestranski gledališki ustvarjalec Ljubljana dobi Splošno žensko društvo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Lublanske novice – prvi slovenski časopis Antonija Štupca - učiteljica in narodna buditeljica Žrtve »pohorske afere« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janja Miklavčič - za enako učiteljsko delo enako plačilo Božidar Race in enotno računovodstvo v gospodarstvu Verigarji – naša poštna znamka *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Tajno štetje prebivalstva v Julijski krajini »Slovenka« – tržaški list slovenskih žena Dr. Janez Stanonik in zasluge za razvoj anglistike in germanistike pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Veseli koledniki« Najstarejše znano prekmursko pisno besedilo Fran Krapeš in prva kavarna s slovenskim napisom na Kongresnem trgu v Ljubljani *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Friderik Irenej Baraga - molitvenik in slovnica za indijanski plemeni Lovrenc Košir in zamisel o poštni znamki Slava Kristan Lunaček, zdravnica z otroci v kolonije na morje in v hribe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mihale Stroj - bidermajerski portretist Franc Jeza - vizionar slovenske državnosti Kulturno društvo Člen 7 na avstrijskem Štajerskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fanči Bernik, atletinja in svetovna prvakinja v skoraj pozabljenem športu Pohod 14. divizije na Štajersko Ustanovitev Slovenske filharmonije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Kacin, urednik slovenskih časopisov v Argentini Ž: Po tehniško vojaško znanje k zaveznikom Boris Pahor ni smel v Ljubljano *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Matičič - pripovednik in pisec kmečkih povesti Jože Ovsec - presunljivi ekspresivni avtoportreti Lojze Bratuž - v smrt zaradi slovenskega petja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Najpomembnejša državotvorna odločitev Janez Wutte Luc, ubežnik iz nemške armade gre h koroškim partizanom Prvič z avtobusom iz Maribora v Celje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov