Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan 15.januar

15.01.2022

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Pred 30. leti je Evropska skupnost priznala neodvisnost Slovenije * Začetnik slovenskega posvetnega pesništva * Kekec: knjižni in filmski junak * Urednica revij za otroke, ženske in izseljence

Pesnik Feliks Anton Dev velja za najzvestejšega učenca pobudnika slovenskega posvetnega pesništva Marka Pohlina. Po šolanju v jezuitskem kolegiju v Ljubljani je stopil v red bosonogih avguštincev in prevzel redovniško ime Janez Damascen. Na Dunaju je doštudiral teologijo, leta 1755 je bil posvečen in v Ljubljani postal lektor za filozofijo in teologijo; bil je tudi član obnovljene Academie operosorum. Dev velja za začetnika slovenskega posvetnega pesništva; zgledoval se je po latinskih klasikih in po avstrijskih domoljubnih pesnikih tistega obdobja. Leta 1779 je pripravil prvi slovenski pesniški almanah z naslovom Skupspravlanje krajnskih pisanic od lepeh umetnost ali Pisanice. Na glasbo Jakoba Frančiška Zupana je leta 1780 napisal besedilo za prvo slovensko opero “Belin”. Feliks Anton Dev se je rodil leta 1732 v Tržiču.

Josip Vandot je s svojim pisateljskim darom na začetku 20. stoletja v življenje priklical Kekca, lik razigranega, dobrosrčnega, norčavega, neustrašnega, prebrisanega in tovariškega dečka, ki je osvojil mladež po Sloveniji in tudi drugod po svetu. V devetnajsti številk revije Zvonček, izdani januarja leta 1918, je izšel prvi del Vandotove mladinske povesti Kekec na hudi poti. To je prva izmed treh pripovedi o Kekcu. Drugi dve sta Kekec na volčji sledi, izšla je prd 100 leti (1922) in Kekec nad samotnim breznom iz leta 1924. Vse tri so bile objavljene v reviji Zvonček. Kekec je junak treh Vandotovih pripovedk, postavljenih v visokogorski svet Gorenjske. Leta 1951 je začel svojo pot prvi film o Kekcu, ki ga je posnel Jože Gale. To je bil prvi slovenski mladinski celovečerni film. Leta 1963 pa je nastal film Srečno, Kekec, prvi slovenski barvni film. Tri filme o Kekcu, posnete po zgodbah Josipa Vandota, je odkupilo več kot 30 držav. Pisec izjemno priljubljenega mladinskega lika v slovenski literaturi, Kekca, se je rodil leta 1884 v Kranjski Gori.

Urednica in mladinska pisateljica Zima Vrščaj Holy je po študiju slavistike in germanistike v Ljubljani poučevala na srednjih šolah v Brežicah, Sinju na Hrvaškem in Žalcu. Med drugo svetovno vojno je bila članica narodnoosvobodilnega gibanja v Ljubljani. *Posnetek Po vojni je do leta 1949 urejala revijo “Naša žena”, nato pa je bila urednica revij Ciciban, Mladi svet ter Otrok in družina. Delovala je tudi v Slovenski izseljenski matici – dve leti je bila njena predsednica – urejala pa je še Slovenski izseljenski koledar ter revijo Rodna gruda. Kratke zgodbe za otroke je objavljala v mladinskih revijah in samostojno. Zima Vrščaj Holy se je rodila leta 1912 v Trstu.

Potem ko so članice Evropske skupnosti 16. decembra 1991 sprejele sklep o tem, so 15. januarja pred 30. leti (1992) neodvisnost Slovenije in drugih osamosvojenih jugoslovanskih republik tudi priznale. Evropsko skupnost pa je prehitela Nemčija, ki je Slovenijo in Hrvaško priznala že 19. decembra 1991. Čez dva dni je Slovenijo na povabilo predsednika predsedstva Milana Kučana obiskal italijanski predsednik Francesco Cossiga *Posnetek Evropska skupnost se je z odločitvijo, da bo priznala nekdanje jugoslovanske republike, ki bodo do 23. decembra 1991 izrazile to željo in izpolnile določene pogoje, uprla hudim pritiskom ZDA, ki so nasprotovale diplomatskemu priznanju. S tem je bil narejen odločilen korak v prizadevanjih Slovenije za mednarodno priznanje in sprejetje v mednarodne organizacije.


Na današnji dan

6259 epizod

Na današnji dan

6259 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan 15.januar

15.01.2022

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Pred 30. leti je Evropska skupnost priznala neodvisnost Slovenije * Začetnik slovenskega posvetnega pesništva * Kekec: knjižni in filmski junak * Urednica revij za otroke, ženske in izseljence

Pesnik Feliks Anton Dev velja za najzvestejšega učenca pobudnika slovenskega posvetnega pesništva Marka Pohlina. Po šolanju v jezuitskem kolegiju v Ljubljani je stopil v red bosonogih avguštincev in prevzel redovniško ime Janez Damascen. Na Dunaju je doštudiral teologijo, leta 1755 je bil posvečen in v Ljubljani postal lektor za filozofijo in teologijo; bil je tudi član obnovljene Academie operosorum. Dev velja za začetnika slovenskega posvetnega pesništva; zgledoval se je po latinskih klasikih in po avstrijskih domoljubnih pesnikih tistega obdobja. Leta 1779 je pripravil prvi slovenski pesniški almanah z naslovom Skupspravlanje krajnskih pisanic od lepeh umetnost ali Pisanice. Na glasbo Jakoba Frančiška Zupana je leta 1780 napisal besedilo za prvo slovensko opero “Belin”. Feliks Anton Dev se je rodil leta 1732 v Tržiču.

Josip Vandot je s svojim pisateljskim darom na začetku 20. stoletja v življenje priklical Kekca, lik razigranega, dobrosrčnega, norčavega, neustrašnega, prebrisanega in tovariškega dečka, ki je osvojil mladež po Sloveniji in tudi drugod po svetu. V devetnajsti številk revije Zvonček, izdani januarja leta 1918, je izšel prvi del Vandotove mladinske povesti Kekec na hudi poti. To je prva izmed treh pripovedi o Kekcu. Drugi dve sta Kekec na volčji sledi, izšla je prd 100 leti (1922) in Kekec nad samotnim breznom iz leta 1924. Vse tri so bile objavljene v reviji Zvonček. Kekec je junak treh Vandotovih pripovedk, postavljenih v visokogorski svet Gorenjske. Leta 1951 je začel svojo pot prvi film o Kekcu, ki ga je posnel Jože Gale. To je bil prvi slovenski mladinski celovečerni film. Leta 1963 pa je nastal film Srečno, Kekec, prvi slovenski barvni film. Tri filme o Kekcu, posnete po zgodbah Josipa Vandota, je odkupilo več kot 30 držav. Pisec izjemno priljubljenega mladinskega lika v slovenski literaturi, Kekca, se je rodil leta 1884 v Kranjski Gori.

Urednica in mladinska pisateljica Zima Vrščaj Holy je po študiju slavistike in germanistike v Ljubljani poučevala na srednjih šolah v Brežicah, Sinju na Hrvaškem in Žalcu. Med drugo svetovno vojno je bila članica narodnoosvobodilnega gibanja v Ljubljani. *Posnetek Po vojni je do leta 1949 urejala revijo “Naša žena”, nato pa je bila urednica revij Ciciban, Mladi svet ter Otrok in družina. Delovala je tudi v Slovenski izseljenski matici – dve leti je bila njena predsednica – urejala pa je še Slovenski izseljenski koledar ter revijo Rodna gruda. Kratke zgodbe za otroke je objavljala v mladinskih revijah in samostojno. Zima Vrščaj Holy se je rodila leta 1912 v Trstu.

Potem ko so članice Evropske skupnosti 16. decembra 1991 sprejele sklep o tem, so 15. januarja pred 30. leti (1992) neodvisnost Slovenije in drugih osamosvojenih jugoslovanskih republik tudi priznale. Evropsko skupnost pa je prehitela Nemčija, ki je Slovenijo in Hrvaško priznala že 19. decembra 1991. Čez dva dni je Slovenijo na povabilo predsednika predsedstva Milana Kučana obiskal italijanski predsednik Francesco Cossiga *Posnetek Evropska skupnost se je z odločitvijo, da bo priznala nekdanje jugoslovanske republike, ki bodo do 23. decembra 1991 izrazile to željo in izpolnile določene pogoje, uprla hudim pritiskom ZDA, ki so nasprotovale diplomatskemu priznanju. S tem je bil narejen odločilen korak v prizadevanjih Slovenije za mednarodno priznanje in sprejetje v mednarodne organizacije.


13.03.2024

16. marec - Zorko Jelinčič in Primorski ilegalni planinski klub Krpelj (1924)

Jože Krivec - literatov pot od Haloz do Argentine Dr. Bogo Grafenauer, zgodovinar bogatega znanstvenega opusa Politični konsenz študentov – a le za kratek čas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


13.03.2024

15. marec - Kako z vlakom skozi dravsko dolino od Budimpešte do Salzburga ? (1856)

Saša Šantel, začetnik novejše slovenske grafike Vesna, mesečnik liberalnih dijakov in visokošolcev Elfie Mayerhofer - iz Maribora k filmu in na svetovne glasbene odre *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


13.03.2024

14. marec - Luka Svetec je v kranjskem deželnem zboru prvič govoril samo slovensko (1864)

Začetki delovnopravne zakonodaje pri nas Engelbert Besednjak je za narodnostne in gospodarske pravice manjšine posredoval pri diktatorju Po Mariji Bernetič je poimenovan park v tržaški občini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


13.03.2024

13. marec - pisateljica Nada Gaborovič (1924) o temah vojne in izgnanstva

Hugo Wolf, eden največjih skladateljev romantičnega samospeva Anton Žnideršič, inovator v čebelarstvu Jože Bernik, eden pobudnikov Svetovnega slovenskega kongresa *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


12.03.2024

12. marec - Franc Pasterk Lenart (1912) koroški upornik proti nacizmu

Štiri tisoč predstav gledališke igralke Berte Ukmar s Krasa Flavtist in skladatelj Fedja Rupel Denarni zavod Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


11.03.2024

11. marec - Vinko Poljanec - prva žrtev nacizma med slovenskimi duhovniki

Janez Vajkard Auersperg - od diplomata v Haagu do izgnanca na Kranjskem “Dalje kot sončni žarki spremlja ljubezen ljudstva Franca Jožefa in Elizabeto!” Alojzij Repič, nestor slovenskih kiparjev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


03.03.2024

10. marec - Marija Ovčar (1891) ena prvih slovenskih izšolanih porodnih pomočnic – babic

Ferdinand Seidl: "Kamniške ali Savinjske Alpe, njih zgradba in njih lice" Katoliški duhovnik Izidor Završnik je po lastni volji umrl namesto sojetnika Streli na demonstrante v Škednju pri Trstu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


03.03.2024

9. marec - Melita Pivec – Stele (1894), prva Slovenka z dvema doktoratoma znanosti

Oblast s sankcijami zoper kritike Jože Kerenčič, zaradi kmečkega vprašanja v nasprotju s Komunistično partijo Jože Pučnik - disident, ki je za demokratične ideje žrtvoval tudi osebno svobodo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


03.03.2024

8. marec - operna in koncertna pevka Franja Golob (1908)

Mednarodni praznik žena Ko je italijansko osebno ime postalo obvezno Pijača neke mladosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


03.03.2024

7. marec - Narodna galerija odprla svoja vrata (1919)

Ivan Grafenauer - častni član Mednarodnega društva za raziskovanje ljudskega pripovedništva Slikar, književnik in alpinist Edo Deržaj Gvido Vesel - ubežnik pred fašizmom razvijal pridelavo sadja


03.03.2024

6. marec - Floris Oblák (1924) umetnik iz prve generacije ljubljanske likovne šole

Josip Stritar, ustvarjalec, ki je posegel v vse slovstvene vrste, zvrsti in oblike Ivanka Anžič Klemenčič - prva slovenska poklicna časnikarka Agronom Miran Marušič, zaslužen za strokovni dvig primorskega vinarstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


03.03.2024

5. marec - Slavko Gliha (1940) agrarni ekonomist zavzet za kulturno dediščino

Krško dobilo mestne pravice Jože Grdina in njegova knjigarna v Clevelandu Berta Ambrož na Evroviziji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


03.03.2024

4. marec - Vojko Duletič (1924) avtor šestih celovečercev

Josip Jurčič in nove pripovedne oblike v slovenskem slovstvu Josip Sernec - politični voditelj Štajerskih Slovencev ob koncu 19. stoletja Janez Strnad - pisec učbenikov mlade navduševal za fiziko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


22.02.2024

3. marec - Oskar Reya (1900) začetnik sodobne meteorološke znanosti pri nas

Angelik Hribar, skladatelj sočnih, živahnih in ljudsko obarvanih del Dramatik Jožef Krajnc o izkoriščanju in sočutju do trpečih 3. marca 1929 se je v Mariboru ohladilo na minus 17,7 stopinje Celzija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


22.02.2024

2. marec - Pino Mlakar (1907) in temelji poklicnega baleta v Ljubljani

Joža Lavrenčič, literat, potisnjen v bedo in pozabo Janez Rohaček - nekoliko zadržan komik in izrazit govorni interpret Arheologinja Vera Kolšek in rimska nekropola v Šempetru pri Celju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


22.02.2024

1. marec - "Sovraštvo naj ne sega prek pepela umrlih" (1916)

Kmetovalec – list kmetijske družbe Franjo Perič, od preporodovca do ekonomista Majda Potokar – ena naših najpomembnejših igralk povojnega časa *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


22.02.2024

29. februar - električna luč v Slovenski Bistrici (1924)

Janko Premrl Vojko, zgled primorskega upornika proti fašizmu Kaznovan poskus sodelovanja z britansko obveščevalno službo Prvo tekmovanje za pohorsko Zlato lisico *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


22.02.2024

28. februar - Jože Srebrnič (1884) in »Smrt v Brdih«

*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.* Dunajska razstava Kluba slovenskih umetnikov »Sava« Lidija Osterc in ilustracije za otroke Zadnja ustava Socialistične republike Slovenije


22.02.2024

27. februar -Vilma Bukovec (1920) sopranistka ljubljanske Opere

Albin Vilhar, klasični filolog in prevajalec v Beogradu Aleksander Bajt - oblikovalec slovenske ekonomske misli Kurenti prvič množično na ptujskih ulicah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


22.02.2024

26. februar - slikar in grafik Jože Tisnikar (1928) "temni mdernist"

John Jerič, slovenski publicist in urednik v Združenih državah Viktor Avbelj - od borca za pravico do tožilca v montiranem političnem procesu Stanko Uršič in teorija množic pri pouku matematike *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


Stran 12 od 313
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov