Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Pred 30. leti je Evropska skupnost priznala neodvisnost Slovenije * Začetnik slovenskega posvetnega pesništva * Kekec: knjižni in filmski junak * Urednica revij za otroke, ženske in izseljence
Pesnik Feliks Anton Dev velja za najzvestejšega učenca pobudnika slovenskega posvetnega pesništva Marka Pohlina. Po šolanju v jezuitskem kolegiju v Ljubljani je stopil v red bosonogih avguštincev in prevzel redovniško ime Janez Damascen. Na Dunaju je doštudiral teologijo, leta 1755 je bil posvečen in v Ljubljani postal lektor za filozofijo in teologijo; bil je tudi član obnovljene Academie operosorum. Dev velja za začetnika slovenskega posvetnega pesništva; zgledoval se je po latinskih klasikih in po avstrijskih domoljubnih pesnikih tistega obdobja. Leta 1779 je pripravil prvi slovenski pesniški almanah z naslovom Skupspravlanje krajnskih pisanic od lepeh umetnost ali Pisanice. Na glasbo Jakoba Frančiška Zupana je leta 1780 napisal besedilo za prvo slovensko opero “Belin”. Feliks Anton Dev se je rodil leta 1732 v Tržiču.
Josip Vandot je s svojim pisateljskim darom na začetku 20. stoletja v življenje priklical Kekca, lik razigranega, dobrosrčnega, norčavega, neustrašnega, prebrisanega in tovariškega dečka, ki je osvojil mladež po Sloveniji in tudi drugod po svetu. V devetnajsti številk revije Zvonček, izdani januarja leta 1918, je izšel prvi del Vandotove mladinske povesti Kekec na hudi poti. To je prva izmed treh pripovedi o Kekcu. Drugi dve sta Kekec na volčji sledi, izšla je prd 100 leti (1922) in Kekec nad samotnim breznom iz leta 1924. Vse tri so bile objavljene v reviji Zvonček. Kekec je junak treh Vandotovih pripovedk, postavljenih v visokogorski svet Gorenjske. Leta 1951 je začel svojo pot prvi film o Kekcu, ki ga je posnel Jože Gale. To je bil prvi slovenski mladinski celovečerni film. Leta 1963 pa je nastal film Srečno, Kekec, prvi slovenski barvni film. Tri filme o Kekcu, posnete po zgodbah Josipa Vandota, je odkupilo več kot 30 držav. Pisec izjemno priljubljenega mladinskega lika v slovenski literaturi, Kekca, se je rodil leta 1884 v Kranjski Gori.
Urednica in mladinska pisateljica Zima Vrščaj Holy je po študiju slavistike in germanistike v Ljubljani poučevala na srednjih šolah v Brežicah, Sinju na Hrvaškem in Žalcu. Med drugo svetovno vojno je bila članica narodnoosvobodilnega gibanja v Ljubljani. *Posnetek Po vojni je do leta 1949 urejala revijo “Naša žena”, nato pa je bila urednica revij Ciciban, Mladi svet ter Otrok in družina. Delovala je tudi v Slovenski izseljenski matici – dve leti je bila njena predsednica – urejala pa je še Slovenski izseljenski koledar ter revijo Rodna gruda. Kratke zgodbe za otroke je objavljala v mladinskih revijah in samostojno. Zima Vrščaj Holy se je rodila leta 1912 v Trstu.
Potem ko so članice Evropske skupnosti 16. decembra 1991 sprejele sklep o tem, so 15. januarja pred 30. leti (1992) neodvisnost Slovenije in drugih osamosvojenih jugoslovanskih republik tudi priznale. Evropsko skupnost pa je prehitela Nemčija, ki je Slovenijo in Hrvaško priznala že 19. decembra 1991. Čez dva dni je Slovenijo na povabilo predsednika predsedstva Milana Kučana obiskal italijanski predsednik Francesco Cossiga *Posnetek Evropska skupnost se je z odločitvijo, da bo priznala nekdanje jugoslovanske republike, ki bodo do 23. decembra 1991 izrazile to željo in izpolnile določene pogoje, uprla hudim pritiskom ZDA, ki so nasprotovale diplomatskemu priznanju. S tem je bil narejen odločilen korak v prizadevanjih Slovenije za mednarodno priznanje in sprejetje v mednarodne organizacije.
6259 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Pred 30. leti je Evropska skupnost priznala neodvisnost Slovenije * Začetnik slovenskega posvetnega pesništva * Kekec: knjižni in filmski junak * Urednica revij za otroke, ženske in izseljence
Pesnik Feliks Anton Dev velja za najzvestejšega učenca pobudnika slovenskega posvetnega pesništva Marka Pohlina. Po šolanju v jezuitskem kolegiju v Ljubljani je stopil v red bosonogih avguštincev in prevzel redovniško ime Janez Damascen. Na Dunaju je doštudiral teologijo, leta 1755 je bil posvečen in v Ljubljani postal lektor za filozofijo in teologijo; bil je tudi član obnovljene Academie operosorum. Dev velja za začetnika slovenskega posvetnega pesništva; zgledoval se je po latinskih klasikih in po avstrijskih domoljubnih pesnikih tistega obdobja. Leta 1779 je pripravil prvi slovenski pesniški almanah z naslovom Skupspravlanje krajnskih pisanic od lepeh umetnost ali Pisanice. Na glasbo Jakoba Frančiška Zupana je leta 1780 napisal besedilo za prvo slovensko opero “Belin”. Feliks Anton Dev se je rodil leta 1732 v Tržiču.
Josip Vandot je s svojim pisateljskim darom na začetku 20. stoletja v življenje priklical Kekca, lik razigranega, dobrosrčnega, norčavega, neustrašnega, prebrisanega in tovariškega dečka, ki je osvojil mladež po Sloveniji in tudi drugod po svetu. V devetnajsti številk revije Zvonček, izdani januarja leta 1918, je izšel prvi del Vandotove mladinske povesti Kekec na hudi poti. To je prva izmed treh pripovedi o Kekcu. Drugi dve sta Kekec na volčji sledi, izšla je prd 100 leti (1922) in Kekec nad samotnim breznom iz leta 1924. Vse tri so bile objavljene v reviji Zvonček. Kekec je junak treh Vandotovih pripovedk, postavljenih v visokogorski svet Gorenjske. Leta 1951 je začel svojo pot prvi film o Kekcu, ki ga je posnel Jože Gale. To je bil prvi slovenski mladinski celovečerni film. Leta 1963 pa je nastal film Srečno, Kekec, prvi slovenski barvni film. Tri filme o Kekcu, posnete po zgodbah Josipa Vandota, je odkupilo več kot 30 držav. Pisec izjemno priljubljenega mladinskega lika v slovenski literaturi, Kekca, se je rodil leta 1884 v Kranjski Gori.
Urednica in mladinska pisateljica Zima Vrščaj Holy je po študiju slavistike in germanistike v Ljubljani poučevala na srednjih šolah v Brežicah, Sinju na Hrvaškem in Žalcu. Med drugo svetovno vojno je bila članica narodnoosvobodilnega gibanja v Ljubljani. *Posnetek Po vojni je do leta 1949 urejala revijo “Naša žena”, nato pa je bila urednica revij Ciciban, Mladi svet ter Otrok in družina. Delovala je tudi v Slovenski izseljenski matici – dve leti je bila njena predsednica – urejala pa je še Slovenski izseljenski koledar ter revijo Rodna gruda. Kratke zgodbe za otroke je objavljala v mladinskih revijah in samostojno. Zima Vrščaj Holy se je rodila leta 1912 v Trstu.
Potem ko so članice Evropske skupnosti 16. decembra 1991 sprejele sklep o tem, so 15. januarja pred 30. leti (1992) neodvisnost Slovenije in drugih osamosvojenih jugoslovanskih republik tudi priznale. Evropsko skupnost pa je prehitela Nemčija, ki je Slovenijo in Hrvaško priznala že 19. decembra 1991. Čez dva dni je Slovenijo na povabilo predsednika predsedstva Milana Kučana obiskal italijanski predsednik Francesco Cossiga *Posnetek Evropska skupnost se je z odločitvijo, da bo priznala nekdanje jugoslovanske republike, ki bodo do 23. decembra 1991 izrazile to željo in izpolnile določene pogoje, uprla hudim pritiskom ZDA, ki so nasprotovale diplomatskemu priznanju. S tem je bil narejen odločilen korak v prizadevanjih Slovenije za mednarodno priznanje in sprejetje v mednarodne organizacije.
Andrej Smole, Prešernov prijatelj – mecen in zbiralec ljudskih pesmi Franc Coronini, podpora predlogom slovenskih poslancev Ukinitev slovenske trgovsko-obrtne zadruge v Gorici *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Andrej Perlach, rektor dunajske univerze iz Svečine Franc Smodej, predsednik Narodnega sveta za Koroško Milan Majcen, upornik, ki so ga okupatorji pokopali z vojaškimi častmi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Marička Žnidaršič, poezija poveže vojni čas in domačo pokrajino Duša Počkaj, igralkina ekspresivna navzočnost Franci Zagoričnik, ustvarjalec vizualne in konkretne poezije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Majciger, soustanovitelj mariborske čitalnice in slovenske posojilnice Dr. Andrej Karlin, s tržaškega škofijskega sedeža na mariborskega Mitja Gorjup, najmlajši glavni urednik časnika Delo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Cecilija Podkrajšek, prek trnja do ljubljanskih odrskih desk Franc Sušnik, Koroški knjižničar, muzealec in publicist Prva vinarska zadruga v Metliki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Celestin, poznavalec ruske literature Vlado Habjan, realistična pripovedna proza o času vojne Sane Belak Šrauf, eden pionirjev slovenskih odprav v Himalajo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Engelberg Gangl, pesnik in urednik lista “Učiteljski tovariš” France Štiglic, klasik in pionir slovenskega filma »Črne so sence pale čez Kras …« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Martin Bavčer, Zgodovina Norika in Furlanije Vrenje zaradi dveh pomembnih mladinskih revij Usoda izgnancev za prebivalce Posavja in Posotelja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pismo, v katerem se prvič pojavi ime Maribor Ivan Michler, raziskovalec kraškega podzemlja Osimski sporazumi in državna meja z Italijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Duhovnik in slikar Stane Kregar - vodilni predstavnik (post)nadrealizma pri nas France Lombergar in začetki sodobnih nasadov jablan pri nas Pospešeno do decembrskega plebiscita *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljana razsvetljena s plinskimi svetilkami Davorin Trstenjak - pobudnik slovenskega pisateljskega društva Marcel Ostaševski - lirični baritonist iz Radovljice *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Ješe in prva uspešna operacija sive mrene pri nas Gregor Klančnik - predvojni smučarski prvak in uspešen gospodarstvenik Nadporočnik Franjo Malgaj gre na Koroško *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Škof Stanislav Lenič - 12 let dosojene ječe na montiranem političnem procesu Antanta pozdravila nastanek Države Slovencev, Hrvatov in Srbov Ukaz o ustanovitvi nemškega konzulata v Ljubljani *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mara Samsa, ustanoviteljica tržaškega mladinskega lista Galeb Slava Škrabec, vzgojiteljica medicinskih sester Poldrugo desetletje praške ustvarjalnosti Jožeta Plečnika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Karel Bleiweis - začetnik slovenske psihiatrije Ivan Jurkovič - kiparske stvaritve med obema vojnama Mariborska letalska eskadrilja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Helena Menaše - urednica zbirke Kulturni in naravni spomeniki Slovenije Slovensko kulturno društvo v Clevelandu (1923) Začetki današnjega Pokrajinskega muzeja Kočevje (1953) *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Šolstvo postane državna zadeva (1770) Just Bačar (1883) zdravnik - prostovoljec v balkanski vojni Igor Tavčar (1899) utemeljitelj naše znanstvene interne medicine *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Praznik, ki so ga v 9. stoletju premaknili iz majskega v novembrski čas Znamenite negovske čelade Rudolf Maister: »Maribor in vso spodnjo Štajersko razglašam za jugoslovansko posest« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Reformacija in prve knjige v našem jeziku Janko Ogris - deželni poslanec Koroške slovenske stranke Stane Jarm - kipar, presunjen z bolečino med in povojnega trpljenja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Matija Malešič - Belokranjec v slovensko literaturo uvede prekmursko pokrajino Ivan Karlo Sancin - ne le virtuoz, tudi mojster izdelave violin Stane Kavčič - politik, ki je prehiteval čas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov