Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Pred 30. leti je Evropska skupnost priznala neodvisnost Slovenije * Začetnik slovenskega posvetnega pesništva * Kekec: knjižni in filmski junak * Urednica revij za otroke, ženske in izseljence
Pesnik Feliks Anton Dev velja za najzvestejšega učenca pobudnika slovenskega posvetnega pesništva Marka Pohlina. Po šolanju v jezuitskem kolegiju v Ljubljani je stopil v red bosonogih avguštincev in prevzel redovniško ime Janez Damascen. Na Dunaju je doštudiral teologijo, leta 1755 je bil posvečen in v Ljubljani postal lektor za filozofijo in teologijo; bil je tudi član obnovljene Academie operosorum. Dev velja za začetnika slovenskega posvetnega pesništva; zgledoval se je po latinskih klasikih in po avstrijskih domoljubnih pesnikih tistega obdobja. Leta 1779 je pripravil prvi slovenski pesniški almanah z naslovom Skupspravlanje krajnskih pisanic od lepeh umetnost ali Pisanice. Na glasbo Jakoba Frančiška Zupana je leta 1780 napisal besedilo za prvo slovensko opero “Belin”. Feliks Anton Dev se je rodil leta 1732 v Tržiču.
Josip Vandot je s svojim pisateljskim darom na začetku 20. stoletja v življenje priklical Kekca, lik razigranega, dobrosrčnega, norčavega, neustrašnega, prebrisanega in tovariškega dečka, ki je osvojil mladež po Sloveniji in tudi drugod po svetu. V devetnajsti številk revije Zvonček, izdani januarja leta 1918, je izšel prvi del Vandotove mladinske povesti Kekec na hudi poti. To je prva izmed treh pripovedi o Kekcu. Drugi dve sta Kekec na volčji sledi, izšla je prd 100 leti (1922) in Kekec nad samotnim breznom iz leta 1924. Vse tri so bile objavljene v reviji Zvonček. Kekec je junak treh Vandotovih pripovedk, postavljenih v visokogorski svet Gorenjske. Leta 1951 je začel svojo pot prvi film o Kekcu, ki ga je posnel Jože Gale. To je bil prvi slovenski mladinski celovečerni film. Leta 1963 pa je nastal film Srečno, Kekec, prvi slovenski barvni film. Tri filme o Kekcu, posnete po zgodbah Josipa Vandota, je odkupilo več kot 30 držav. Pisec izjemno priljubljenega mladinskega lika v slovenski literaturi, Kekca, se je rodil leta 1884 v Kranjski Gori.
Urednica in mladinska pisateljica Zima Vrščaj Holy je po študiju slavistike in germanistike v Ljubljani poučevala na srednjih šolah v Brežicah, Sinju na Hrvaškem in Žalcu. Med drugo svetovno vojno je bila članica narodnoosvobodilnega gibanja v Ljubljani. *Posnetek Po vojni je do leta 1949 urejala revijo “Naša žena”, nato pa je bila urednica revij Ciciban, Mladi svet ter Otrok in družina. Delovala je tudi v Slovenski izseljenski matici – dve leti je bila njena predsednica – urejala pa je še Slovenski izseljenski koledar ter revijo Rodna gruda. Kratke zgodbe za otroke je objavljala v mladinskih revijah in samostojno. Zima Vrščaj Holy se je rodila leta 1912 v Trstu.
Potem ko so članice Evropske skupnosti 16. decembra 1991 sprejele sklep o tem, so 15. januarja pred 30. leti (1992) neodvisnost Slovenije in drugih osamosvojenih jugoslovanskih republik tudi priznale. Evropsko skupnost pa je prehitela Nemčija, ki je Slovenijo in Hrvaško priznala že 19. decembra 1991. Čez dva dni je Slovenijo na povabilo predsednika predsedstva Milana Kučana obiskal italijanski predsednik Francesco Cossiga *Posnetek Evropska skupnost se je z odločitvijo, da bo priznala nekdanje jugoslovanske republike, ki bodo do 23. decembra 1991 izrazile to željo in izpolnile določene pogoje, uprla hudim pritiskom ZDA, ki so nasprotovale diplomatskemu priznanju. S tem je bil narejen odločilen korak v prizadevanjih Slovenije za mednarodno priznanje in sprejetje v mednarodne organizacije.
6259 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Pred 30. leti je Evropska skupnost priznala neodvisnost Slovenije * Začetnik slovenskega posvetnega pesništva * Kekec: knjižni in filmski junak * Urednica revij za otroke, ženske in izseljence
Pesnik Feliks Anton Dev velja za najzvestejšega učenca pobudnika slovenskega posvetnega pesništva Marka Pohlina. Po šolanju v jezuitskem kolegiju v Ljubljani je stopil v red bosonogih avguštincev in prevzel redovniško ime Janez Damascen. Na Dunaju je doštudiral teologijo, leta 1755 je bil posvečen in v Ljubljani postal lektor za filozofijo in teologijo; bil je tudi član obnovljene Academie operosorum. Dev velja za začetnika slovenskega posvetnega pesništva; zgledoval se je po latinskih klasikih in po avstrijskih domoljubnih pesnikih tistega obdobja. Leta 1779 je pripravil prvi slovenski pesniški almanah z naslovom Skupspravlanje krajnskih pisanic od lepeh umetnost ali Pisanice. Na glasbo Jakoba Frančiška Zupana je leta 1780 napisal besedilo za prvo slovensko opero “Belin”. Feliks Anton Dev se je rodil leta 1732 v Tržiču.
Josip Vandot je s svojim pisateljskim darom na začetku 20. stoletja v življenje priklical Kekca, lik razigranega, dobrosrčnega, norčavega, neustrašnega, prebrisanega in tovariškega dečka, ki je osvojil mladež po Sloveniji in tudi drugod po svetu. V devetnajsti številk revije Zvonček, izdani januarja leta 1918, je izšel prvi del Vandotove mladinske povesti Kekec na hudi poti. To je prva izmed treh pripovedi o Kekcu. Drugi dve sta Kekec na volčji sledi, izšla je prd 100 leti (1922) in Kekec nad samotnim breznom iz leta 1924. Vse tri so bile objavljene v reviji Zvonček. Kekec je junak treh Vandotovih pripovedk, postavljenih v visokogorski svet Gorenjske. Leta 1951 je začel svojo pot prvi film o Kekcu, ki ga je posnel Jože Gale. To je bil prvi slovenski mladinski celovečerni film. Leta 1963 pa je nastal film Srečno, Kekec, prvi slovenski barvni film. Tri filme o Kekcu, posnete po zgodbah Josipa Vandota, je odkupilo več kot 30 držav. Pisec izjemno priljubljenega mladinskega lika v slovenski literaturi, Kekca, se je rodil leta 1884 v Kranjski Gori.
Urednica in mladinska pisateljica Zima Vrščaj Holy je po študiju slavistike in germanistike v Ljubljani poučevala na srednjih šolah v Brežicah, Sinju na Hrvaškem in Žalcu. Med drugo svetovno vojno je bila članica narodnoosvobodilnega gibanja v Ljubljani. *Posnetek Po vojni je do leta 1949 urejala revijo “Naša žena”, nato pa je bila urednica revij Ciciban, Mladi svet ter Otrok in družina. Delovala je tudi v Slovenski izseljenski matici – dve leti je bila njena predsednica – urejala pa je še Slovenski izseljenski koledar ter revijo Rodna gruda. Kratke zgodbe za otroke je objavljala v mladinskih revijah in samostojno. Zima Vrščaj Holy se je rodila leta 1912 v Trstu.
Potem ko so članice Evropske skupnosti 16. decembra 1991 sprejele sklep o tem, so 15. januarja pred 30. leti (1992) neodvisnost Slovenije in drugih osamosvojenih jugoslovanskih republik tudi priznale. Evropsko skupnost pa je prehitela Nemčija, ki je Slovenijo in Hrvaško priznala že 19. decembra 1991. Čez dva dni je Slovenijo na povabilo predsednika predsedstva Milana Kučana obiskal italijanski predsednik Francesco Cossiga *Posnetek Evropska skupnost se je z odločitvijo, da bo priznala nekdanje jugoslovanske republike, ki bodo do 23. decembra 1991 izrazile to željo in izpolnile določene pogoje, uprla hudim pritiskom ZDA, ki so nasprotovale diplomatskemu priznanju. S tem je bil narejen odločilen korak v prizadevanjih Slovenije za mednarodno priznanje in sprejetje v mednarodne organizacije.
Ivan Kacin, urednik slovenskih časopisov v Argentini Ž: Po tehniško vojaško znanje k zaveznikom Boris Pahor ni smel v Ljubljano *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Matičič - pripovednik in pisec kmečkih povesti Jože Ovsec - presunljivi ekspresivni avtoportreti Lojze Bratuž - v smrt zaradi slovenskega petja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Najpomembnejša državotvorna odločitev Janez Wutte Luc, ubežnik iz nemške armade gre h koroškim partizanom Prvič z avtobusom iz Maribora v Celje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Božični dan, spomin na Odrešenikovo rojstvo Sebastijan Krelj - kratko življenje protestantskega pisca Matija Tomc - opera Krst pri Savici na izvedbo čakala 45 let *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Benjamin Ipavec, mojster samospevov − »slovenski Schubert« Franc Kos in Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku Mihaela Šarič, umetnica s posluhom za odrski jezik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Štefan Modrinjak, eden najbolj izrazitih pesnikov dobe pred Prešernom Janko Benigar - življenje in delo med južnoameriškimi Indijanci "Ali naj Republika Slovenija postane samostojna in neodvisna država?" *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Vesenjak- minister za agrarno reformo Josip Mal in prvi obsežnejši pregled zgodovine slovenskega naroda Herman Potočnik Noordung - pionir vesoljske in raketne tehnike *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Josip Ipavec, skladateljski talent, prepleten z zdravniškim poklicem Otmar Reiser, začetnik znanstvenega raziskovanja ptic na Balkanu Boris Urbančič, bohemist na ljubljanski univerzi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Lipa ob rojstni hiši skladatelja Antona Foersterja Ivana Kobilca, naša najpomembnejša slikarka Ciril Kotnik, diplomat, ki je v Rimu pomagal beguncem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški slovenist Anton Janežič – Miklošičev študent Vasja Pirc, velemojster kraljevske igre Prva priznanja neodvisnosti Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Lajovic za slovensko ime Filharmonične družbe v Ljubljani Tomaž Romih - že leta 1908 za deklice in dečke v skupnih razredih Ludve Potokar, vojni dopisnik in avtor romana »Krivi vir« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Cecilij Urban (Ludvik Oblak), založnik in knjižničar v Moskvi Lucijan Marija Škerjanc, skladatelj sodobnega časa Robert Kukovec, tragična usoda partizanskega zdravnika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Terbovc in skice iz življenja ameriških Slovencev Marija Kobi, kostumografka za gledališče in film Vzpostavitev okupacijske oblasti v Prekmurju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Lavoslav Schwentner, prvi sodobni slovenski knjižni založnik Leonid Pítamic, pravnik in diplomat po vojni ne more biti član Akademije Arheolog Peter Petru, raziskovalec prehoda poznoantičnega obdobja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Odprtje gorenjske železniške proge Frane Milčinski Ježek, mojster prodorne satire Šest srčnih borcev vdre v celjski gestapovski zapor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvo znanstveno društvo v Ljubljani "Bosa pojdiva, dekle, obsorej, bosa pojdiva prek zemlje trpeče …" Janko Messner, pisatelj, ki je vrnil podeljeno državno odlikovanje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Odlok o začasni ureditvi šolstva v Ilirskih provincah Ivan Napotnik - kipar in kmet Dinar zamenja krono *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Marija Rutar, ustvarjalka tolminskega muzeja Ubald Vrabec, osrednja osebnost tržaškega glasbenega življenja Vilko Androjna, pravnik in socialna vprašanja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva na Slovenskem pridelana penina Janko orožen, raziskovalec preteklosti Celja Nikolaj Pirnat - kipar, risar in ilustrator *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.
Ivan Bernik, filozof o razmerju med lepoto, dobroto in resnico Fran Govekar, predstavnik slovenskega naturalizma Slavnostna premiera drugega slovenskega celovečerca *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov