Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Franjo Baš (1899-1967) naš prvi predavatelj muzeologije in spomeniškega varstva * Olimpionik s sabljo in floretom iz Kočevja * Jezuit in partizan * Zdravnik in hokejski navdušenec

Častnik in sabljač Rihard Verderber je po gimnaziji v Kočevju in Konjeniški kadetski šoli v Mariboru služboval kot častnik v konjeniških polkih v Jaroslawu, Przemyslu in Dunajskem Novem mestu. Tam je obiskoval izpopolnjevalni tečaj mečevanja in leta 1908 v tekmovanju s sabljo osvojil grand prix v Ostendeju, v naslednjih letih pa je bil šestkrat prvak v tekmovanju s sabljo in floretom. Na olimpijskih igrah v Stockholmu pred 110 leti (1912) je na tekmovanju s floretom osvojil bronasto medaljo, kot član avstrijskega moštva pa še srebrno v sabljanju. Richard Verderber se je rodil leta 1884 v Kočevju.

Etnolog, geograf, zgodovinar in muzeolog Franjo Baš je bil po študiju geografije in zgodovine na Dunaju in v Ljubljani gimnazijski profesor v Mariboru in banovinski arhivar. Že leta 1937 je dosegel, da so mariborski grad namenili muzeju in arhivu, vodil je preureditev Tehniškega muzeja v Bistri pri Vrhniki in zavaroval spomenike na Ravnah na Koroškem in v Kropi. Pri ministrstvu za znanost in kulturo je leta 1950 vodil odsek za muzeje, galerije in spomeniško varstvo. Bil je prvi predavatelj muzeologije in spomeniškega varstva na filozofski fakulteti v Ljubljani. Franjo Baš je povezoval kulturno in politično zgodovino, etnologijo, arheologijo, geografijo in muzeologijo. Njegova raziskovalna dela obravnavajo številna okolja in teme od srednjega veka do najnovejše dobe. Franjo Baš se je rodil leta 1899 v Kaménčah pri Braslovčah.

Duhovnik jezuit, pisatelj in glasbenik France Cerar je kot gimnazijec postal interniranec italijanskih okupatorjev. Po vrnitvi iz internacije mu je uspelo maturirati, a je bil že kmalu vključen v narodnoosvobodilno partizansko vojsko. Leta 1946 je vstopil v noviciat v Zagrebu ter končal študij filozofije in teologije. Kot duhovnik je prvo službo nastopil v Brezjah pri Mariboru. Po redovnih zaobljubah je opravljal službo ljudskega misijonarja in nato spet služboval v Mariboru, kjer je bil kaplan pri sv. Magdaleni, prefekt malega semenišča, župnik ter ljudski misijonar in vodja duhovnih vaj. Bil je eden prvih duhovnikov pri nas, ki so pri poučevanju verouka vzeli v roke kitaro in peli z mladimi. France Cerar je bil nasprotnik komunizma in hkrati nedvoumen zagovornik partizanstva. Kritičen je bil do povojnega nasilja, prizadeval si je za spravo in presenetil s stališčem, da bi Titova cesta v Ljubljani morala to ime obdržati, če so ji ga ljudje nekoč že dali ...
»Vojna mi je postregla s spoznanjem: kjer ni Boga, je svet brez vrednot. Partizanstvo moje vere ni omajalo, še več, potrdilo je mojo odločitev za duhovništvo. Potrdilo me je v prepričanju, da je duhovnik za svet potreben. V partizanih sem spoznal, da je vera zdravilo proti zlu in da so ljudje tega zdravila potrebni. Okrog mene je bilo toliko src, ki so gojila sovraštvo, toliko glav, ki so snule maščevanje – moja vloga je bila, da z molitvijo to blažim in kličem blagoslov.«
Napisal je več knjig, Zapojmo bratje, 750 let župnije Črnomelj, Partizan nekoliko drugače, Župnija svete Magdalene v Mariboru, Od partizana do zlatomašnika in druge. Jezuit pater France Cerar se je rodil na današnji dan pred 100 leti v Dobličah.

Zdravnik dermatovenerolog Milan Betetto se je po študiju na medicinski fakulteti v Ljubljani strokovno izpopolnjeval v Münchnu in na Dunaju. Na začetku petdesetih let je na ljubljanski dermatovenerološki kliniki prevzel vodenje oddelka za rentgensko in fizikalno terapijo. Poglobljeno se je ukvarjal z zdravljenjem kožnih bolezni z rentgenskimi žarki. Bil je profesor na medicinski fakulteti, v soavtorstvu z dr. Janezom Fettichom pa je napisal priročnik Mala dermatovenerologija. Bil je tudi odličen hokejist Hokejskega kluba Ljubljana, ki se je leta 1962 preimenoval v Olimpijo. *Posnetek Zdravnik in hokejist Milan Betetto se je rodil pred 100 leti v Ljubljani.