Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Franjo Baš (1899-1967) naš prvi predavatelj muzeologije in spomeniškega varstva * Olimpionik s sabljo in floretom iz Kočevja * Jezuit in partizan * Zdravnik in hokejski navdušenec
Častnik in sabljač Rihard Verderber je po gimnaziji v Kočevju in Konjeniški kadetski šoli v Mariboru služboval kot častnik v konjeniških polkih v Jaroslawu, Przemyslu in Dunajskem Novem mestu. Tam je obiskoval izpopolnjevalni tečaj mečevanja in leta 1908 v tekmovanju s sabljo osvojil grand prix v Ostendeju, v naslednjih letih pa je bil šestkrat prvak v tekmovanju s sabljo in floretom. Na olimpijskih igrah v Stockholmu pred 110 leti (1912) je na tekmovanju s floretom osvojil bronasto medaljo, kot član avstrijskega moštva pa še srebrno v sabljanju. Richard Verderber se je rodil leta 1884 v Kočevju.
Etnolog, geograf, zgodovinar in muzeolog Franjo Baš je bil po študiju geografije in zgodovine na Dunaju in v Ljubljani gimnazijski profesor v Mariboru in banovinski arhivar. Že leta 1937 je dosegel, da so mariborski grad namenili muzeju in arhivu, vodil je preureditev Tehniškega muzeja v Bistri pri Vrhniki in zavaroval spomenike na Ravnah na Koroškem in v Kropi. Pri ministrstvu za znanost in kulturo je leta 1950 vodil odsek za muzeje, galerije in spomeniško varstvo. Bil je prvi predavatelj muzeologije in spomeniškega varstva na filozofski fakulteti v Ljubljani. Franjo Baš je povezoval kulturno in politično zgodovino, etnologijo, arheologijo, geografijo in muzeologijo. Njegova raziskovalna dela obravnavajo številna okolja in teme od srednjega veka do najnovejše dobe. Franjo Baš se je rodil leta 1899 v Kaménčah pri Braslovčah.
Duhovnik jezuit, pisatelj in glasbenik France Cerar je kot gimnazijec postal interniranec italijanskih okupatorjev. Po vrnitvi iz internacije mu je uspelo maturirati, a je bil že kmalu vključen v narodnoosvobodilno partizansko vojsko. Leta 1946 je vstopil v noviciat v Zagrebu ter končal študij filozofije in teologije. Kot duhovnik je prvo službo nastopil v Brezjah pri Mariboru. Po redovnih zaobljubah je opravljal službo ljudskega misijonarja in nato spet služboval v Mariboru, kjer je bil kaplan pri sv. Magdaleni, prefekt malega semenišča, župnik ter ljudski misijonar in vodja duhovnih vaj. Bil je eden prvih duhovnikov pri nas, ki so pri poučevanju verouka vzeli v roke kitaro in peli z mladimi. France Cerar je bil nasprotnik komunizma in hkrati nedvoumen zagovornik partizanstva. Kritičen je bil do povojnega nasilja, prizadeval si je za spravo in presenetil s stališčem, da bi Titova cesta v Ljubljani morala to ime obdržati, če so ji ga ljudje nekoč že dali ...
»Vojna mi je postregla s spoznanjem: kjer ni Boga, je svet brez vrednot. Partizanstvo moje vere ni omajalo, še več, potrdilo je mojo odločitev za duhovništvo. Potrdilo me je v prepričanju, da je duhovnik za svet potreben. V partizanih sem spoznal, da je vera zdravilo proti zlu in da so ljudje tega zdravila potrebni. Okrog mene je bilo toliko src, ki so gojila sovraštvo, toliko glav, ki so snule maščevanje – moja vloga je bila, da z molitvijo to blažim in kličem blagoslov.«
Napisal je več knjig, Zapojmo bratje, 750 let župnije Črnomelj, Partizan nekoliko drugače, Župnija svete Magdalene v Mariboru, Od partizana do zlatomašnika in druge. Jezuit pater France Cerar se je rodil na današnji dan pred 100 leti v Dobličah.
Zdravnik dermatovenerolog Milan Betetto se je po študiju na medicinski fakulteti v Ljubljani strokovno izpopolnjeval v Münchnu in na Dunaju. Na začetku petdesetih let je na ljubljanski dermatovenerološki kliniki prevzel vodenje oddelka za rentgensko in fizikalno terapijo. Poglobljeno se je ukvarjal z zdravljenjem kožnih bolezni z rentgenskimi žarki. Bil je profesor na medicinski fakulteti, v soavtorstvu z dr. Janezom Fettichom pa je napisal priročnik Mala dermatovenerologija. Bil je tudi odličen hokejist Hokejskega kluba Ljubljana, ki se je leta 1962 preimenoval v Olimpijo. *Posnetek Zdravnik in hokejist Milan Betetto se je rodil pred 100 leti v Ljubljani.
6259 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Franjo Baš (1899-1967) naš prvi predavatelj muzeologije in spomeniškega varstva * Olimpionik s sabljo in floretom iz Kočevja * Jezuit in partizan * Zdravnik in hokejski navdušenec
Častnik in sabljač Rihard Verderber je po gimnaziji v Kočevju in Konjeniški kadetski šoli v Mariboru služboval kot častnik v konjeniških polkih v Jaroslawu, Przemyslu in Dunajskem Novem mestu. Tam je obiskoval izpopolnjevalni tečaj mečevanja in leta 1908 v tekmovanju s sabljo osvojil grand prix v Ostendeju, v naslednjih letih pa je bil šestkrat prvak v tekmovanju s sabljo in floretom. Na olimpijskih igrah v Stockholmu pred 110 leti (1912) je na tekmovanju s floretom osvojil bronasto medaljo, kot član avstrijskega moštva pa še srebrno v sabljanju. Richard Verderber se je rodil leta 1884 v Kočevju.
Etnolog, geograf, zgodovinar in muzeolog Franjo Baš je bil po študiju geografije in zgodovine na Dunaju in v Ljubljani gimnazijski profesor v Mariboru in banovinski arhivar. Že leta 1937 je dosegel, da so mariborski grad namenili muzeju in arhivu, vodil je preureditev Tehniškega muzeja v Bistri pri Vrhniki in zavaroval spomenike na Ravnah na Koroškem in v Kropi. Pri ministrstvu za znanost in kulturo je leta 1950 vodil odsek za muzeje, galerije in spomeniško varstvo. Bil je prvi predavatelj muzeologije in spomeniškega varstva na filozofski fakulteti v Ljubljani. Franjo Baš je povezoval kulturno in politično zgodovino, etnologijo, arheologijo, geografijo in muzeologijo. Njegova raziskovalna dela obravnavajo številna okolja in teme od srednjega veka do najnovejše dobe. Franjo Baš se je rodil leta 1899 v Kaménčah pri Braslovčah.
Duhovnik jezuit, pisatelj in glasbenik France Cerar je kot gimnazijec postal interniranec italijanskih okupatorjev. Po vrnitvi iz internacije mu je uspelo maturirati, a je bil že kmalu vključen v narodnoosvobodilno partizansko vojsko. Leta 1946 je vstopil v noviciat v Zagrebu ter končal študij filozofije in teologije. Kot duhovnik je prvo službo nastopil v Brezjah pri Mariboru. Po redovnih zaobljubah je opravljal službo ljudskega misijonarja in nato spet služboval v Mariboru, kjer je bil kaplan pri sv. Magdaleni, prefekt malega semenišča, župnik ter ljudski misijonar in vodja duhovnih vaj. Bil je eden prvih duhovnikov pri nas, ki so pri poučevanju verouka vzeli v roke kitaro in peli z mladimi. France Cerar je bil nasprotnik komunizma in hkrati nedvoumen zagovornik partizanstva. Kritičen je bil do povojnega nasilja, prizadeval si je za spravo in presenetil s stališčem, da bi Titova cesta v Ljubljani morala to ime obdržati, če so ji ga ljudje nekoč že dali ...
»Vojna mi je postregla s spoznanjem: kjer ni Boga, je svet brez vrednot. Partizanstvo moje vere ni omajalo, še več, potrdilo je mojo odločitev za duhovništvo. Potrdilo me je v prepričanju, da je duhovnik za svet potreben. V partizanih sem spoznal, da je vera zdravilo proti zlu in da so ljudje tega zdravila potrebni. Okrog mene je bilo toliko src, ki so gojila sovraštvo, toliko glav, ki so snule maščevanje – moja vloga je bila, da z molitvijo to blažim in kličem blagoslov.«
Napisal je več knjig, Zapojmo bratje, 750 let župnije Črnomelj, Partizan nekoliko drugače, Župnija svete Magdalene v Mariboru, Od partizana do zlatomašnika in druge. Jezuit pater France Cerar se je rodil na današnji dan pred 100 leti v Dobličah.
Zdravnik dermatovenerolog Milan Betetto se je po študiju na medicinski fakulteti v Ljubljani strokovno izpopolnjeval v Münchnu in na Dunaju. Na začetku petdesetih let je na ljubljanski dermatovenerološki kliniki prevzel vodenje oddelka za rentgensko in fizikalno terapijo. Poglobljeno se je ukvarjal z zdravljenjem kožnih bolezni z rentgenskimi žarki. Bil je profesor na medicinski fakulteti, v soavtorstvu z dr. Janezom Fettichom pa je napisal priročnik Mala dermatovenerologija. Bil je tudi odličen hokejist Hokejskega kluba Ljubljana, ki se je leta 1962 preimenoval v Olimpijo. *Posnetek Zdravnik in hokejist Milan Betetto se je rodil pred 100 leti v Ljubljani.
Koroški botanik Friedrich Martin Joseph Welwitsch in rastlina iz grba Namibije Albin Kjuder - škofovske pravice za jugoslovanski del tržaško-koprske škofije Ivan Čargo, samosvoj slog in risbe z rdečim svinčnikom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Matija Ahácel in “Pesme po Koroškim ino Štajarskim znane” Prenova naše psihiatrične službe in Janez Kanoni »Sto enainštirideset metrov! Svetovni rekord: Jože Šlibar, Jugoslavija!« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Maister, oče generala in pesnika Rudolfa Maistra - Vojanova Albin Vengust - pobudnik letalskega reševanja v naših gorah Poezija Meter Rainer - pesmi, polne humorja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Peter Budkovič, začetnik slovenske enigmatike Sopranistka Vera Lacić in njene lirične operne vloge Slovensko planinsko društvo v Patagoniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Albin Belar – seizmolog zapisan v svetovno zgodovino preučevanja potresov Ivan Vavpotič in osnutek za naše prve poštne znamke Metod Turnšek, domoljub in avtor koroških povesti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.* “Catalogus librorum” – naš prvi knjigotrški katalog Cankarjev Kralj na Betajnovi na osvobojenem ozemlju v Črnomlju V Sloveniji prenehal veljati pravni red Jugoslavije
Josip Kostanjevec - učitelj, pripovednik in pisatelj Josip Priol in prva sorta jablane vpisana v naš sortni register Ljubka Šorli Bratuž – zaradi slovenstva preganjana primorska pesnica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Iz zgodovine Dolenjskih Toplic Josip Čižman je poučeval zgodovino prestolonaslednika Rudolfa Habsburškega 57 številka Nove revije - prispevki za slovenski nacionalni program navdušijo in razburijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jožef Krajnc in razumevanje civilnega prava »Danes mole same gole stene kvišku« Pavla Jerina Lah - partizanska zdravnica v Trnovskem gozdu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva porodnišnica na Slovenskem Paskval Gujon, literarni ustvarjalec med Beneškimi Slovenci Tatjana Bregant, raziskovalka kolišč na Ljubljanskem barju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Simon Sodja, zadnji iz vrst borcev za severno mejo Viktor Zorman - pisatelj in vojni kurat Komisija za ugotavljanje vojnih zločinov okupatorjev in njihovih pomagačev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Andrej Perko, krasoslovec, ki je razširil sloves Postojnske jame Valentin Zarnik, ognjeviti govornik na taborih za zedinjeno Slovenijo Stanko Lorger, matematik in prvi slovenski dobitnik medalje na evropskem atletskem prvenstvu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljanski škof Žiga Krištof plemeniti Herberstein, soustanovitelj javne znanstvene (danes semeniške) knjižnice v Ljubljani Ivan Sedej in teoretična utemeljitev varstva etnoloških spomenikov Štirje zvezki “Koroških slovenskih narodnih pesmi” Zdravka Švikaršiča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Valentin Stanič in prvo društvo zoper trpinčenje živali Franc Aichholzer, starosta slovenskih koroških učiteljev “Teleskop”, roman Ivana Bratka o pobegu iz italijanskega koncentracijskega taborišča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Simon Robič, duhovnik, domač v naravoslovju Božo Vičar, operni ustvarjalec na Hrvaškem Milka Hartman - poeziji zapisana koroška Slovenka *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janko Lavrin, predavatelj ruske književnosti v Veliki Britaniji Remigij Bratož - v Montrealu nagrajeni karikaturist Dušan Senčar - z olimpijskih iger – na Goli otok *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jakob Peregrin Paulič, prvi slovenski škof krške škofije Pavel Kernjak in zvestoba izročilu koroških pevskih zborov Strojnik Ivan Munda, projektant transportnih naprav *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
"Kako bit όčeš poet in ti pretežkό je v prsih nosít al pekel, al nebo!" Planinski vestnik - najstarejša slovenska revija, ki še vedno izhaja Janez Vidic, likovni opremljevalec knjig *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Matija Majar Ziljski: »Kaj Slovenci terjamo?« Radio počastil Prešerna in razjezil okupatorja Prva uradna hokejska tekma na Slovenskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ignac Klemenčič, naš najuspešnejši fizik s konca 19. stoletja Polonca Juvan - izvrstna oblikovalka Cankarjevih likov Jože Vergan, poveljnik bataljona francoskega odporniškega gibanja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov