Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Franjo Baš (1899-1967) naš prvi predavatelj muzeologije in spomeniškega varstva * Olimpionik s sabljo in floretom iz Kočevja * Jezuit in partizan * Zdravnik in hokejski navdušenec
Častnik in sabljač Rihard Verderber je po gimnaziji v Kočevju in Konjeniški kadetski šoli v Mariboru služboval kot častnik v konjeniških polkih v Jaroslawu, Przemyslu in Dunajskem Novem mestu. Tam je obiskoval izpopolnjevalni tečaj mečevanja in leta 1908 v tekmovanju s sabljo osvojil grand prix v Ostendeju, v naslednjih letih pa je bil šestkrat prvak v tekmovanju s sabljo in floretom. Na olimpijskih igrah v Stockholmu pred 110 leti (1912) je na tekmovanju s floretom osvojil bronasto medaljo, kot član avstrijskega moštva pa še srebrno v sabljanju. Richard Verderber se je rodil leta 1884 v Kočevju.
Etnolog, geograf, zgodovinar in muzeolog Franjo Baš je bil po študiju geografije in zgodovine na Dunaju in v Ljubljani gimnazijski profesor v Mariboru in banovinski arhivar. Že leta 1937 je dosegel, da so mariborski grad namenili muzeju in arhivu, vodil je preureditev Tehniškega muzeja v Bistri pri Vrhniki in zavaroval spomenike na Ravnah na Koroškem in v Kropi. Pri ministrstvu za znanost in kulturo je leta 1950 vodil odsek za muzeje, galerije in spomeniško varstvo. Bil je prvi predavatelj muzeologije in spomeniškega varstva na filozofski fakulteti v Ljubljani. Franjo Baš je povezoval kulturno in politično zgodovino, etnologijo, arheologijo, geografijo in muzeologijo. Njegova raziskovalna dela obravnavajo številna okolja in teme od srednjega veka do najnovejše dobe. Franjo Baš se je rodil leta 1899 v Kaménčah pri Braslovčah.
Duhovnik jezuit, pisatelj in glasbenik France Cerar je kot gimnazijec postal interniranec italijanskih okupatorjev. Po vrnitvi iz internacije mu je uspelo maturirati, a je bil že kmalu vključen v narodnoosvobodilno partizansko vojsko. Leta 1946 je vstopil v noviciat v Zagrebu ter končal študij filozofije in teologije. Kot duhovnik je prvo službo nastopil v Brezjah pri Mariboru. Po redovnih zaobljubah je opravljal službo ljudskega misijonarja in nato spet služboval v Mariboru, kjer je bil kaplan pri sv. Magdaleni, prefekt malega semenišča, župnik ter ljudski misijonar in vodja duhovnih vaj. Bil je eden prvih duhovnikov pri nas, ki so pri poučevanju verouka vzeli v roke kitaro in peli z mladimi. France Cerar je bil nasprotnik komunizma in hkrati nedvoumen zagovornik partizanstva. Kritičen je bil do povojnega nasilja, prizadeval si je za spravo in presenetil s stališčem, da bi Titova cesta v Ljubljani morala to ime obdržati, če so ji ga ljudje nekoč že dali ...
»Vojna mi je postregla s spoznanjem: kjer ni Boga, je svet brez vrednot. Partizanstvo moje vere ni omajalo, še več, potrdilo je mojo odločitev za duhovništvo. Potrdilo me je v prepričanju, da je duhovnik za svet potreben. V partizanih sem spoznal, da je vera zdravilo proti zlu in da so ljudje tega zdravila potrebni. Okrog mene je bilo toliko src, ki so gojila sovraštvo, toliko glav, ki so snule maščevanje – moja vloga je bila, da z molitvijo to blažim in kličem blagoslov.«
Napisal je več knjig, Zapojmo bratje, 750 let župnije Črnomelj, Partizan nekoliko drugače, Župnija svete Magdalene v Mariboru, Od partizana do zlatomašnika in druge. Jezuit pater France Cerar se je rodil na današnji dan pred 100 leti v Dobličah.
Zdravnik dermatovenerolog Milan Betetto se je po študiju na medicinski fakulteti v Ljubljani strokovno izpopolnjeval v Münchnu in na Dunaju. Na začetku petdesetih let je na ljubljanski dermatovenerološki kliniki prevzel vodenje oddelka za rentgensko in fizikalno terapijo. Poglobljeno se je ukvarjal z zdravljenjem kožnih bolezni z rentgenskimi žarki. Bil je profesor na medicinski fakulteti, v soavtorstvu z dr. Janezom Fettichom pa je napisal priročnik Mala dermatovenerologija. Bil je tudi odličen hokejist Hokejskega kluba Ljubljana, ki se je leta 1962 preimenoval v Olimpijo. *Posnetek Zdravnik in hokejist Milan Betetto se je rodil pred 100 leti v Ljubljani.
6259 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Franjo Baš (1899-1967) naš prvi predavatelj muzeologije in spomeniškega varstva * Olimpionik s sabljo in floretom iz Kočevja * Jezuit in partizan * Zdravnik in hokejski navdušenec
Častnik in sabljač Rihard Verderber je po gimnaziji v Kočevju in Konjeniški kadetski šoli v Mariboru služboval kot častnik v konjeniških polkih v Jaroslawu, Przemyslu in Dunajskem Novem mestu. Tam je obiskoval izpopolnjevalni tečaj mečevanja in leta 1908 v tekmovanju s sabljo osvojil grand prix v Ostendeju, v naslednjih letih pa je bil šestkrat prvak v tekmovanju s sabljo in floretom. Na olimpijskih igrah v Stockholmu pred 110 leti (1912) je na tekmovanju s floretom osvojil bronasto medaljo, kot član avstrijskega moštva pa še srebrno v sabljanju. Richard Verderber se je rodil leta 1884 v Kočevju.
Etnolog, geograf, zgodovinar in muzeolog Franjo Baš je bil po študiju geografije in zgodovine na Dunaju in v Ljubljani gimnazijski profesor v Mariboru in banovinski arhivar. Že leta 1937 je dosegel, da so mariborski grad namenili muzeju in arhivu, vodil je preureditev Tehniškega muzeja v Bistri pri Vrhniki in zavaroval spomenike na Ravnah na Koroškem in v Kropi. Pri ministrstvu za znanost in kulturo je leta 1950 vodil odsek za muzeje, galerije in spomeniško varstvo. Bil je prvi predavatelj muzeologije in spomeniškega varstva na filozofski fakulteti v Ljubljani. Franjo Baš je povezoval kulturno in politično zgodovino, etnologijo, arheologijo, geografijo in muzeologijo. Njegova raziskovalna dela obravnavajo številna okolja in teme od srednjega veka do najnovejše dobe. Franjo Baš se je rodil leta 1899 v Kaménčah pri Braslovčah.
Duhovnik jezuit, pisatelj in glasbenik France Cerar je kot gimnazijec postal interniranec italijanskih okupatorjev. Po vrnitvi iz internacije mu je uspelo maturirati, a je bil že kmalu vključen v narodnoosvobodilno partizansko vojsko. Leta 1946 je vstopil v noviciat v Zagrebu ter končal študij filozofije in teologije. Kot duhovnik je prvo službo nastopil v Brezjah pri Mariboru. Po redovnih zaobljubah je opravljal službo ljudskega misijonarja in nato spet služboval v Mariboru, kjer je bil kaplan pri sv. Magdaleni, prefekt malega semenišča, župnik ter ljudski misijonar in vodja duhovnih vaj. Bil je eden prvih duhovnikov pri nas, ki so pri poučevanju verouka vzeli v roke kitaro in peli z mladimi. France Cerar je bil nasprotnik komunizma in hkrati nedvoumen zagovornik partizanstva. Kritičen je bil do povojnega nasilja, prizadeval si je za spravo in presenetil s stališčem, da bi Titova cesta v Ljubljani morala to ime obdržati, če so ji ga ljudje nekoč že dali ...
»Vojna mi je postregla s spoznanjem: kjer ni Boga, je svet brez vrednot. Partizanstvo moje vere ni omajalo, še več, potrdilo je mojo odločitev za duhovništvo. Potrdilo me je v prepričanju, da je duhovnik za svet potreben. V partizanih sem spoznal, da je vera zdravilo proti zlu in da so ljudje tega zdravila potrebni. Okrog mene je bilo toliko src, ki so gojila sovraštvo, toliko glav, ki so snule maščevanje – moja vloga je bila, da z molitvijo to blažim in kličem blagoslov.«
Napisal je več knjig, Zapojmo bratje, 750 let župnije Črnomelj, Partizan nekoliko drugače, Župnija svete Magdalene v Mariboru, Od partizana do zlatomašnika in druge. Jezuit pater France Cerar se je rodil na današnji dan pred 100 leti v Dobličah.
Zdravnik dermatovenerolog Milan Betetto se je po študiju na medicinski fakulteti v Ljubljani strokovno izpopolnjeval v Münchnu in na Dunaju. Na začetku petdesetih let je na ljubljanski dermatovenerološki kliniki prevzel vodenje oddelka za rentgensko in fizikalno terapijo. Poglobljeno se je ukvarjal z zdravljenjem kožnih bolezni z rentgenskimi žarki. Bil je profesor na medicinski fakulteti, v soavtorstvu z dr. Janezom Fettichom pa je napisal priročnik Mala dermatovenerologija. Bil je tudi odličen hokejist Hokejskega kluba Ljubljana, ki se je leta 1962 preimenoval v Olimpijo. *Posnetek Zdravnik in hokejist Milan Betetto se je rodil pred 100 leti v Ljubljani.
Za razvoj pridelave sadja Denarna reforma podonavske monarhije Trener na poti do olimpijskih odličij *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Škof, ki se je uprl zahtevi nacistov Na Bledu o Balkanski federaciji Samopostrežne trgovine prihajajo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ugledno ime slovenske pedagogike Politični konflikt namesto avtoceste Osimski sporazumi, kot sta jih sklenili Jugoslavija in Italija ostajajo v veljavi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden začetnikov cepljenja proti črnim kozam Od pop arta prek abstrakcije do erotičnih motivov Osvobajanje Zgornje Savinjske doline *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi turistični vzpon na najvišjo goro Avstrije Slovenski vojaki pri zasedbi Bosne in Hercegovine Nacisti staršem odvzeli 650 otrok *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi potujoči izposojevalec knjig Zaslužni župan Šoštanja Iz gledališča na politični sodni proces *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Knjige, ki so Slovence naučile brati Ko je z Dunaja v Trst prisopihal prvi vlak Gledališka kariera na ljubljanskih in beograjskih odrih *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Poverjenik za uk in bogočastje pri prvi narodni vladi Koroški kronist dogajanja v Slovenskih goricah Češki planinci in njihova koča pod Grintovci *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Potopis odprave v Kartum Franz Liszt v Rogaški Slatini Pionir sodobne ribiške biologije v Jadranskem morju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Olimpijska kolajna za sabljača Satirik jezi gospodo Zadnji vojaki iz Slovenije zapuščajo Jugoslovansko armado *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Provokacija na odru ljubljanske Drame Zakon o vseučilišču Kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani Prvi splošni krajevni muzej v Sloveniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi Slomškov namestnik na mariborskem škofijskem sedežu Pomoč otrokom pri boleznih ušes, nosu in grla Časopis, ki je pozival k povezovanju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Sedemdesetletna igralska kariera Partizansko letališče v Loški dolini Prvi kilometri samo polovične avtoceste *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Guverner Ilirskih provinc uvedel pouk v »deželnem jeziku« Mariborčan v pomorski bitki pri otoku Vis Zborovodja in zbiralec ljudskih pesmi iz Roža *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški kulturnik, šolnik in gospodarstvenik Od diplomata do antropologa Ko so gorele slovenske vasi ... *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Luksemburški uspeh telovadca Jožeta Primožiča - Toša Strokovnjak za avtomatizacijo proizvodnih procesov Jugoslovanska ljudska armada bo v treh mesecih zapustila Slovenijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Iz Bele krajine na škofijski sedež v Michiganu Češki agronom na Kranjskem zatira trtno uš S kraljevim ukazom je Laško postalo mesto *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva pisna omemba Murske Sobote Najizrazitejši slovenski portretist svojega časa Štajerci, Primorci in Istrani v prvi tankovski brigadi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Izgon narodno zavednega duhovnika Prva doktorandka Univerze v Ljubljani Avtor naše prve televizijske nadaljevanke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Metelčica – slovenska pisava prve polovice 19. stoletja Igralka iz Astrahana očarala Ljubljano Skladatelj pihalno – orkestralne glasbe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov