Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan 23. februar

23.02.2022

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Meta Rainer in njene mladinske pesmi polne humorja * Sonetni venec prvič med bralci * Začetnik hispanistike na Slovenskem * Red škrlatnega srca za marinca iz Krayna v Pensilvaniji

Najbolj umetniško in hkrati tematsko vsestransko delo pesnika Franceta Prešerna je “Sonetni venec”. Arhitektonsko strogo povezani kompoziciji petnajstih sonetov z magistralom je dodan še akrostih: Primicovi Julji. Sonetni venec pomeni ne le vrh slovenske ljubezenske poezije, ampak tudi zraščanje pesnikove ljubezenske izpovedi do Primičeve Julije z njegovo ljubeznijo do nesvobodne in zatirane domovine ter z bolečino zaradi tisočletnega suženjstva in vladavine tujih gospodarjev na slovenski zemlji. Prešernov “Sonetni venec” je bil prvič objavljen leta 1834 kot posebna priloga lista “Illyrisches Blatt”.

Pesnica Meta Rainer je pred 90 leti (1932) v Ljubljani končala učiteljišče. Med 2. svetovno vojno je bila kot učiteljica iz Braslovč izgnana v Srbijo, po vojni pa je pol leta preživela s srbskimi otroki – sirotami v Bolgariji, potem se je vrnila v Braslovče. Njene mladinske pesmi so bile polne humorja, v njih je bila izrazita predstavnost otroške igre in živali. Napisala pa je več narodno-zabavnih besedil za različne ansamble in pevce. Njeno je tudi besedilo pesmi »Kjer teče Savinja«. Slišali bomo odlomek, ki ga je uglasbil Oto Rom, v izvedbi Pihalnega orkestra Francija Puharja, Ivanke Kraševec in Rafka Irgoliča. Posnetek je nastal v Studiu 14 našega radia leta 1969. *Posnetek Pesnica Meta Rainer, ki je sodelovala tudi pri satiričnem listu Pavliha, se je rodila leta 1904 na Ptujski Gori.

Jezikoslovec, romanist in leksikograf Anton Grad je leta 1930 diplomiral iz francoščine in književnosti ter primerjalne slovnice romanskih jezikov. Pozneje je diplomiral še iz italijanskega jezika in književnosti ter iz angleškega jezika; iz tega je leta 1931 tudi doktoriral. Poučeval je na gimnazijah v Kočevju in Ljubljani, potem pa je bil profesor za romanske jezike na ljubljanski filozofski fakulteti in dve leti njen dekan. Pisal je učbenike za francoščino in angleščino, sodeloval je pri pisanju velikega angleško-slovenskega slovarja in je avtor slovensko-angleškega. Kot avtor je sodeloval tudi pri nastajanju drugih slovarjev, med njimi špansko-slovenskega in slovensko-španskega; z zadnjima velja Anton Grad za začetnika hispanistike na Slovenskem. Jezikoslovec, romanist, leksikograf in zaslužni profesor univerze v Ljubljani Anton Grad se je rodil leta 1907 v Ljubljani.

23. februarja leta 1945 so Američani s hudimi izgubami osvojili otok Iwo Jima v Tihem oceanu. Med junaki te bitke, ene najhujših v svetovni zgodovini vojskovanja, je bil tudi ameriški marinec slovenskega rodu John Hribar, sicer rudar iz mesta Krayn v ameriški zvezni državi Pensilvanija. Hribarja, ki je bil v zaključnih vojaških operacijah na Iwo Jimi huje ranjen, je marca 1945 ameriški predsednik Roosevelt odlikoval z enim najvišjih vojaških odlikovanj – redom škrlatnega srca.


Na današnji dan

6260 epizod

Na današnji dan

6260 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan 23. februar

23.02.2022

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Meta Rainer in njene mladinske pesmi polne humorja * Sonetni venec prvič med bralci * Začetnik hispanistike na Slovenskem * Red škrlatnega srca za marinca iz Krayna v Pensilvaniji

Najbolj umetniško in hkrati tematsko vsestransko delo pesnika Franceta Prešerna je “Sonetni venec”. Arhitektonsko strogo povezani kompoziciji petnajstih sonetov z magistralom je dodan še akrostih: Primicovi Julji. Sonetni venec pomeni ne le vrh slovenske ljubezenske poezije, ampak tudi zraščanje pesnikove ljubezenske izpovedi do Primičeve Julije z njegovo ljubeznijo do nesvobodne in zatirane domovine ter z bolečino zaradi tisočletnega suženjstva in vladavine tujih gospodarjev na slovenski zemlji. Prešernov “Sonetni venec” je bil prvič objavljen leta 1834 kot posebna priloga lista “Illyrisches Blatt”.

Pesnica Meta Rainer je pred 90 leti (1932) v Ljubljani končala učiteljišče. Med 2. svetovno vojno je bila kot učiteljica iz Braslovč izgnana v Srbijo, po vojni pa je pol leta preživela s srbskimi otroki – sirotami v Bolgariji, potem se je vrnila v Braslovče. Njene mladinske pesmi so bile polne humorja, v njih je bila izrazita predstavnost otroške igre in živali. Napisala pa je več narodno-zabavnih besedil za različne ansamble in pevce. Njeno je tudi besedilo pesmi »Kjer teče Savinja«. Slišali bomo odlomek, ki ga je uglasbil Oto Rom, v izvedbi Pihalnega orkestra Francija Puharja, Ivanke Kraševec in Rafka Irgoliča. Posnetek je nastal v Studiu 14 našega radia leta 1969. *Posnetek Pesnica Meta Rainer, ki je sodelovala tudi pri satiričnem listu Pavliha, se je rodila leta 1904 na Ptujski Gori.

Jezikoslovec, romanist in leksikograf Anton Grad je leta 1930 diplomiral iz francoščine in književnosti ter primerjalne slovnice romanskih jezikov. Pozneje je diplomiral še iz italijanskega jezika in književnosti ter iz angleškega jezika; iz tega je leta 1931 tudi doktoriral. Poučeval je na gimnazijah v Kočevju in Ljubljani, potem pa je bil profesor za romanske jezike na ljubljanski filozofski fakulteti in dve leti njen dekan. Pisal je učbenike za francoščino in angleščino, sodeloval je pri pisanju velikega angleško-slovenskega slovarja in je avtor slovensko-angleškega. Kot avtor je sodeloval tudi pri nastajanju drugih slovarjev, med njimi špansko-slovenskega in slovensko-španskega; z zadnjima velja Anton Grad za začetnika hispanistike na Slovenskem. Jezikoslovec, romanist, leksikograf in zaslužni profesor univerze v Ljubljani Anton Grad se je rodil leta 1907 v Ljubljani.

23. februarja leta 1945 so Američani s hudimi izgubami osvojili otok Iwo Jima v Tihem oceanu. Med junaki te bitke, ene najhujših v svetovni zgodovini vojskovanja, je bil tudi ameriški marinec slovenskega rodu John Hribar, sicer rudar iz mesta Krayn v ameriški zvezni državi Pensilvanija. Hribarja, ki je bil v zaključnih vojaških operacijah na Iwo Jimi huje ranjen, je marca 1945 ameriški predsednik Roosevelt odlikoval z enim najvišjih vojaških odlikovanj – redom škrlatnega srca.


13.07.2022

Na današnji dan 13. julij

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


12.07.2022

Na današnji dan 12.7.

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


11.07.2022

Na današnji dan, 11. julij

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


10.07.2022

Na današnji dan, 10. julij

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


09.07.2022

Na današnji dan, 9. julij

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


08.07.2022

Na današnji dan 8. julij

Mojster svobodnih umetnosti iz Kopra v družbi cesarja Sigismunda … Prvi ban Dravske banovine … Plečnikov diplomant - partizanski poveljnik … Dramatik in potujoči režiser …


07.07.2022

Na današnji dan 7. julij

Od lepotnega tekmovanja do filmskega zvezdništva … Začetnik slovenske spomeniške topografije … Slovenski fantje – prisilni mobiliziranci v nemško armado … Brionska deklaracija …


06.07.2022

Na današnji dan 6. julij

Duhovnik in skladatelj, ki je postal lastnik vrha Triglava … Prvi slovenski župan Celja … Sekretar jugoslovanske delegacije na pariški mirovni konferenci … Dvojezični topografski napisi na avstrijskem Koroškem pred pol stoletja…


04.07.2022

Na današnji dan 4. julij

»Danes grofje Celjski in nikdar več« … Pesnik s Krasa … Spomenik Pohorskemu bataljonu … Označeno geometrično središče Slovenije …


03.07.2022

Na današnji dan 3. julij

Vodilni slovenski katoliški filozof svojega časa ... Prekmurski industrialec – žrtev povojnega nasilja ... Kiparjev posluh za značilnosti mediteranskega okolja ... Dan slovenskih rudarjev ...


02.07.2022

Na današnji dan 2. julij

Z znanjem v pospeševanje kmetijstva ... Pionir raketne tehnike ... Glas »zlate dobe slovenske popevke« ... Sprememba stališč do slovenske osamosvojitve ...


01.07.2022

Na današnji dan 1. julij

Z znanjem proti ponemčevanju … Naš prvi poklicni igralec, režiser in umetniški vodja gledališča … Cesarski obisk ob odprtju mariborskega vodovodnega omrežja … Zakon o zavarovanju delavcev …


30.06.2022

30. junij

Kdo je bil krajinar z Breznice na Gorenjskem ? Stanko Vraz in »Narodne pesmi ilirske« ... Ko je Valentin Vodnik dobil spomenik ... Pobudnica ustanovitve materinskega doma v Ljubljani ...


29.06.2022

29. junij

Ljubljana dobi mestni vodovod … Na češkem in slovenskem odru … Stopnjevanje nacističnega nasilja pred 80. leti … Sedem desetletij kovaškega muzeja v Kropi …


28.06.2022

Na današnji dan, 28. junij

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


27.06.2022

Na današnji dan

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


26.06.2022

Na današnji dan 26. junij

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


25.06.2022

Na današnji dan 25. junij

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


24.06.2022

Na današnji dan 24. junij

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


23.06.2022

Na današnji dan 23.6.

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


Stran 43 od 313
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov