Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan 23. februar

23.02.2022

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Meta Rainer in njene mladinske pesmi polne humorja * Sonetni venec prvič med bralci * Začetnik hispanistike na Slovenskem * Red škrlatnega srca za marinca iz Krayna v Pensilvaniji

Najbolj umetniško in hkrati tematsko vsestransko delo pesnika Franceta Prešerna je “Sonetni venec”. Arhitektonsko strogo povezani kompoziciji petnajstih sonetov z magistralom je dodan še akrostih: Primicovi Julji. Sonetni venec pomeni ne le vrh slovenske ljubezenske poezije, ampak tudi zraščanje pesnikove ljubezenske izpovedi do Primičeve Julije z njegovo ljubeznijo do nesvobodne in zatirane domovine ter z bolečino zaradi tisočletnega suženjstva in vladavine tujih gospodarjev na slovenski zemlji. Prešernov “Sonetni venec” je bil prvič objavljen leta 1834 kot posebna priloga lista “Illyrisches Blatt”.

Pesnica Meta Rainer je pred 90 leti (1932) v Ljubljani končala učiteljišče. Med 2. svetovno vojno je bila kot učiteljica iz Braslovč izgnana v Srbijo, po vojni pa je pol leta preživela s srbskimi otroki – sirotami v Bolgariji, potem se je vrnila v Braslovče. Njene mladinske pesmi so bile polne humorja, v njih je bila izrazita predstavnost otroške igre in živali. Napisala pa je več narodno-zabavnih besedil za različne ansamble in pevce. Njeno je tudi besedilo pesmi »Kjer teče Savinja«. Slišali bomo odlomek, ki ga je uglasbil Oto Rom, v izvedbi Pihalnega orkestra Francija Puharja, Ivanke Kraševec in Rafka Irgoliča. Posnetek je nastal v Studiu 14 našega radia leta 1969. *Posnetek Pesnica Meta Rainer, ki je sodelovala tudi pri satiričnem listu Pavliha, se je rodila leta 1904 na Ptujski Gori.

Jezikoslovec, romanist in leksikograf Anton Grad je leta 1930 diplomiral iz francoščine in književnosti ter primerjalne slovnice romanskih jezikov. Pozneje je diplomiral še iz italijanskega jezika in književnosti ter iz angleškega jezika; iz tega je leta 1931 tudi doktoriral. Poučeval je na gimnazijah v Kočevju in Ljubljani, potem pa je bil profesor za romanske jezike na ljubljanski filozofski fakulteti in dve leti njen dekan. Pisal je učbenike za francoščino in angleščino, sodeloval je pri pisanju velikega angleško-slovenskega slovarja in je avtor slovensko-angleškega. Kot avtor je sodeloval tudi pri nastajanju drugih slovarjev, med njimi špansko-slovenskega in slovensko-španskega; z zadnjima velja Anton Grad za začetnika hispanistike na Slovenskem. Jezikoslovec, romanist, leksikograf in zaslužni profesor univerze v Ljubljani Anton Grad se je rodil leta 1907 v Ljubljani.

23. februarja leta 1945 so Američani s hudimi izgubami osvojili otok Iwo Jima v Tihem oceanu. Med junaki te bitke, ene najhujših v svetovni zgodovini vojskovanja, je bil tudi ameriški marinec slovenskega rodu John Hribar, sicer rudar iz mesta Krayn v ameriški zvezni državi Pensilvanija. Hribarja, ki je bil v zaključnih vojaških operacijah na Iwo Jimi huje ranjen, je marca 1945 ameriški predsednik Roosevelt odlikoval z enim najvišjih vojaških odlikovanj – redom škrlatnega srca.


Na današnji dan

6260 epizod

Na današnji dan

6260 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan 23. februar

23.02.2022

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Meta Rainer in njene mladinske pesmi polne humorja * Sonetni venec prvič med bralci * Začetnik hispanistike na Slovenskem * Red škrlatnega srca za marinca iz Krayna v Pensilvaniji

Najbolj umetniško in hkrati tematsko vsestransko delo pesnika Franceta Prešerna je “Sonetni venec”. Arhitektonsko strogo povezani kompoziciji petnajstih sonetov z magistralom je dodan še akrostih: Primicovi Julji. Sonetni venec pomeni ne le vrh slovenske ljubezenske poezije, ampak tudi zraščanje pesnikove ljubezenske izpovedi do Primičeve Julije z njegovo ljubeznijo do nesvobodne in zatirane domovine ter z bolečino zaradi tisočletnega suženjstva in vladavine tujih gospodarjev na slovenski zemlji. Prešernov “Sonetni venec” je bil prvič objavljen leta 1834 kot posebna priloga lista “Illyrisches Blatt”.

Pesnica Meta Rainer je pred 90 leti (1932) v Ljubljani končala učiteljišče. Med 2. svetovno vojno je bila kot učiteljica iz Braslovč izgnana v Srbijo, po vojni pa je pol leta preživela s srbskimi otroki – sirotami v Bolgariji, potem se je vrnila v Braslovče. Njene mladinske pesmi so bile polne humorja, v njih je bila izrazita predstavnost otroške igre in živali. Napisala pa je več narodno-zabavnih besedil za različne ansamble in pevce. Njeno je tudi besedilo pesmi »Kjer teče Savinja«. Slišali bomo odlomek, ki ga je uglasbil Oto Rom, v izvedbi Pihalnega orkestra Francija Puharja, Ivanke Kraševec in Rafka Irgoliča. Posnetek je nastal v Studiu 14 našega radia leta 1969. *Posnetek Pesnica Meta Rainer, ki je sodelovala tudi pri satiričnem listu Pavliha, se je rodila leta 1904 na Ptujski Gori.

Jezikoslovec, romanist in leksikograf Anton Grad je leta 1930 diplomiral iz francoščine in književnosti ter primerjalne slovnice romanskih jezikov. Pozneje je diplomiral še iz italijanskega jezika in književnosti ter iz angleškega jezika; iz tega je leta 1931 tudi doktoriral. Poučeval je na gimnazijah v Kočevju in Ljubljani, potem pa je bil profesor za romanske jezike na ljubljanski filozofski fakulteti in dve leti njen dekan. Pisal je učbenike za francoščino in angleščino, sodeloval je pri pisanju velikega angleško-slovenskega slovarja in je avtor slovensko-angleškega. Kot avtor je sodeloval tudi pri nastajanju drugih slovarjev, med njimi špansko-slovenskega in slovensko-španskega; z zadnjima velja Anton Grad za začetnika hispanistike na Slovenskem. Jezikoslovec, romanist, leksikograf in zaslužni profesor univerze v Ljubljani Anton Grad se je rodil leta 1907 v Ljubljani.

23. februarja leta 1945 so Američani s hudimi izgubami osvojili otok Iwo Jima v Tihem oceanu. Med junaki te bitke, ene najhujših v svetovni zgodovini vojskovanja, je bil tudi ameriški marinec slovenskega rodu John Hribar, sicer rudar iz mesta Krayn v ameriški zvezni državi Pensilvanija. Hribarja, ki je bil v zaključnih vojaških operacijah na Iwo Jimi huje ranjen, je marca 1945 ameriški predsednik Roosevelt odlikoval z enim najvišjih vojaških odlikovanj – redom škrlatnega srca.


23.08.2022

23. avgust - prvo radijsko oglašanje z vrha Triglava

Karikirani portreti po primorskih cerkvah, Manifestacija vere in politične moči, Baronski naslov za svetovljanko iz botaničnega vrta


22.08.2022

22. avgust - o začetniku slovenskega bančništva v Mariboru

Cesar nasprotuje šestemu mandatu županstva Ivana Hribarja, Družbenokritični film »Nočni izlet«, Več kot le vojni poročevalec


21.08.2022

Na današnji dan 21. avgust

Ljubljančan – ugledno glasbeno ime na Finskem Rektor graške univerze Žrtve morskega psa Študentski protesti proti sovjetski agresiji


20.08.2022

Na današnji dan 20. avgust

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


19.08.2022

Na današnji dan 19. avgust

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


17.08.2022

Na današnji dan, 17. avgust

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


16.08.2022

Na današnji dan 16. avgust

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


15.08.2022

Na današnji dan 15. avgust

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


14.08.2022

Na današnji dan 14. avgust

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


13.08.2022

Na današnji dan 13. avgust

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


12.08.2022

12. avgust

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


11.08.2022

Na današnji dan, 11. avgust

Ljubljanski škof zahteva slovenščino v javnem življenju Slovenskogoriški agronom v Mostarju Žrtev dahavskih procesov Ljubljanska evangeličanska cerkev spet v lasti cerkvene občine


10.08.2022

Na današnji dan 10. avgust

Prvi predsednik Slovenske matice. Časnikar v politiki katoliškega tabora. Prežihov Voranc – socialni realist. 80 let od prihoda največje skupine slovenskih jetnic in jetnikov v Auschwitz.


09.08.2022

Na današnji dan, 9. avgust

Gašper Rojko postane rektor Karlove univerze v Pragi Taborsko dogajanje v Ljutomeru Akademsko društvo Adrija Glasbeni ustvarjalec džezovskih ritmov


08.08.2022

Na današnji dan 8. avgust

Prva stalna poštna zveza pri nas Od vroclavskega do ljubljanskega odra Izvrsten karikaturist in pomemben knjižni ilustrator Porušen in čez devet let spet odprt solkanski železniški most


07.08.2022

Na današnji dan 7. avgust

Na vrhu Triglava postavili Aljažev stolp … S težavami do Narodnega doma v Celju … Slavko Jan, režiser enega izmed mejnikov v razvoju Slovenskega gledališča … Začetek serijske proizvodnje avtomobilov na Slovenskem …


06.08.2022

Na današnji dan 6. avgust

Morilski udar strele na Donački gori … Mileva Zakrajšek, žlahtna odrska interpretka materinskih likov … Mitja Šarabon, eden najplodovitejših piscev sonetov … Miha Mate, Ribničan piše za mladino …


05.08.2022

Na današnji dan, 5. avgust

Statut mesta Ptuj iz zgodnjega 16. stoletja … Marta Paulin - Brina, ena izmed začetnic sodobnega plesa pri nas … Ivan Šček, skladatelj, ki je ustvaril »pravljični balet« … Zgodovinski uspeh alpinističnega para Mira Debelak in Stanko Tominšek v severni steni Špika …


04.08.2022

Na današnji dan, 4. avgust

Ožbalt Gutsman, jezikoslovec s Koroškega … Manica Koman, pripovedovalka pravljic in otroških zgodb … Dr. Janez Stanovnik, od krščanskega socialista do predsednika republiškega predsedstva … Začetek televizijskega oddajanja na Slovenskem …


03.08.2022

Na današnji dan 3. avgust

Mihael Štrukelj, redni profesor gradbeništva v Helsinkih »Pil sem te in ne izpil, Ljubezen ...« Egon Kunej, skladatelj in zborovodja Nacistične deportacije in ukradeni otroci


Stran 41 od 313
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov