Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan 23. februar

23.02.2022

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Meta Rainer in njene mladinske pesmi polne humorja * Sonetni venec prvič med bralci * Začetnik hispanistike na Slovenskem * Red škrlatnega srca za marinca iz Krayna v Pensilvaniji

Najbolj umetniško in hkrati tematsko vsestransko delo pesnika Franceta Prešerna je “Sonetni venec”. Arhitektonsko strogo povezani kompoziciji petnajstih sonetov z magistralom je dodan še akrostih: Primicovi Julji. Sonetni venec pomeni ne le vrh slovenske ljubezenske poezije, ampak tudi zraščanje pesnikove ljubezenske izpovedi do Primičeve Julije z njegovo ljubeznijo do nesvobodne in zatirane domovine ter z bolečino zaradi tisočletnega suženjstva in vladavine tujih gospodarjev na slovenski zemlji. Prešernov “Sonetni venec” je bil prvič objavljen leta 1834 kot posebna priloga lista “Illyrisches Blatt”.

Pesnica Meta Rainer je pred 90 leti (1932) v Ljubljani končala učiteljišče. Med 2. svetovno vojno je bila kot učiteljica iz Braslovč izgnana v Srbijo, po vojni pa je pol leta preživela s srbskimi otroki – sirotami v Bolgariji, potem se je vrnila v Braslovče. Njene mladinske pesmi so bile polne humorja, v njih je bila izrazita predstavnost otroške igre in živali. Napisala pa je več narodno-zabavnih besedil za različne ansamble in pevce. Njeno je tudi besedilo pesmi »Kjer teče Savinja«. Slišali bomo odlomek, ki ga je uglasbil Oto Rom, v izvedbi Pihalnega orkestra Francija Puharja, Ivanke Kraševec in Rafka Irgoliča. Posnetek je nastal v Studiu 14 našega radia leta 1969. *Posnetek Pesnica Meta Rainer, ki je sodelovala tudi pri satiričnem listu Pavliha, se je rodila leta 1904 na Ptujski Gori.

Jezikoslovec, romanist in leksikograf Anton Grad je leta 1930 diplomiral iz francoščine in književnosti ter primerjalne slovnice romanskih jezikov. Pozneje je diplomiral še iz italijanskega jezika in književnosti ter iz angleškega jezika; iz tega je leta 1931 tudi doktoriral. Poučeval je na gimnazijah v Kočevju in Ljubljani, potem pa je bil profesor za romanske jezike na ljubljanski filozofski fakulteti in dve leti njen dekan. Pisal je učbenike za francoščino in angleščino, sodeloval je pri pisanju velikega angleško-slovenskega slovarja in je avtor slovensko-angleškega. Kot avtor je sodeloval tudi pri nastajanju drugih slovarjev, med njimi špansko-slovenskega in slovensko-španskega; z zadnjima velja Anton Grad za začetnika hispanistike na Slovenskem. Jezikoslovec, romanist, leksikograf in zaslužni profesor univerze v Ljubljani Anton Grad se je rodil leta 1907 v Ljubljani.

23. februarja leta 1945 so Američani s hudimi izgubami osvojili otok Iwo Jima v Tihem oceanu. Med junaki te bitke, ene najhujših v svetovni zgodovini vojskovanja, je bil tudi ameriški marinec slovenskega rodu John Hribar, sicer rudar iz mesta Krayn v ameriški zvezni državi Pensilvanija. Hribarja, ki je bil v zaključnih vojaških operacijah na Iwo Jimi huje ranjen, je marca 1945 ameriški predsednik Roosevelt odlikoval z enim najvišjih vojaških odlikovanj – redom škrlatnega srca.


Na današnji dan

6259 epizod

Na današnji dan

6259 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan 23. februar

23.02.2022

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Meta Rainer in njene mladinske pesmi polne humorja * Sonetni venec prvič med bralci * Začetnik hispanistike na Slovenskem * Red škrlatnega srca za marinca iz Krayna v Pensilvaniji

Najbolj umetniško in hkrati tematsko vsestransko delo pesnika Franceta Prešerna je “Sonetni venec”. Arhitektonsko strogo povezani kompoziciji petnajstih sonetov z magistralom je dodan še akrostih: Primicovi Julji. Sonetni venec pomeni ne le vrh slovenske ljubezenske poezije, ampak tudi zraščanje pesnikove ljubezenske izpovedi do Primičeve Julije z njegovo ljubeznijo do nesvobodne in zatirane domovine ter z bolečino zaradi tisočletnega suženjstva in vladavine tujih gospodarjev na slovenski zemlji. Prešernov “Sonetni venec” je bil prvič objavljen leta 1834 kot posebna priloga lista “Illyrisches Blatt”.

Pesnica Meta Rainer je pred 90 leti (1932) v Ljubljani končala učiteljišče. Med 2. svetovno vojno je bila kot učiteljica iz Braslovč izgnana v Srbijo, po vojni pa je pol leta preživela s srbskimi otroki – sirotami v Bolgariji, potem se je vrnila v Braslovče. Njene mladinske pesmi so bile polne humorja, v njih je bila izrazita predstavnost otroške igre in živali. Napisala pa je več narodno-zabavnih besedil za različne ansamble in pevce. Njeno je tudi besedilo pesmi »Kjer teče Savinja«. Slišali bomo odlomek, ki ga je uglasbil Oto Rom, v izvedbi Pihalnega orkestra Francija Puharja, Ivanke Kraševec in Rafka Irgoliča. Posnetek je nastal v Studiu 14 našega radia leta 1969. *Posnetek Pesnica Meta Rainer, ki je sodelovala tudi pri satiričnem listu Pavliha, se je rodila leta 1904 na Ptujski Gori.

Jezikoslovec, romanist in leksikograf Anton Grad je leta 1930 diplomiral iz francoščine in književnosti ter primerjalne slovnice romanskih jezikov. Pozneje je diplomiral še iz italijanskega jezika in književnosti ter iz angleškega jezika; iz tega je leta 1931 tudi doktoriral. Poučeval je na gimnazijah v Kočevju in Ljubljani, potem pa je bil profesor za romanske jezike na ljubljanski filozofski fakulteti in dve leti njen dekan. Pisal je učbenike za francoščino in angleščino, sodeloval je pri pisanju velikega angleško-slovenskega slovarja in je avtor slovensko-angleškega. Kot avtor je sodeloval tudi pri nastajanju drugih slovarjev, med njimi špansko-slovenskega in slovensko-španskega; z zadnjima velja Anton Grad za začetnika hispanistike na Slovenskem. Jezikoslovec, romanist, leksikograf in zaslužni profesor univerze v Ljubljani Anton Grad se je rodil leta 1907 v Ljubljani.

23. februarja leta 1945 so Američani s hudimi izgubami osvojili otok Iwo Jima v Tihem oceanu. Med junaki te bitke, ene najhujših v svetovni zgodovini vojskovanja, je bil tudi ameriški marinec slovenskega rodu John Hribar, sicer rudar iz mesta Krayn v ameriški zvezni državi Pensilvanija. Hribarja, ki je bil v zaključnih vojaških operacijah na Iwo Jimi huje ranjen, je marca 1945 ameriški predsednik Roosevelt odlikoval z enim najvišjih vojaških odlikovanj – redom škrlatnega srca.


28.09.2024

30. september - "zlata britev" kirurginje Zore Janžekovič (1918)

Literat in socialna vprašanja Prekmurje – tedaj Slovenska krajina – dobi gimnazijo Ko so denarne bone zamenjali pravi tolarji


20.09.2024

29. september - Bruno Hartman, osebnost sodobnega slovenskega knjižničarstva (1924)

Bančnik pomagal generalu Maistru "Pri nas je takšno leglo vsestransko zajedalskih duš, da za državni grb predlagam uš" »Pevec magičnega eksistencializma«


20.09.2024

28. september - 81 ustavnih amandmajev (1990)

Skladatelj, ki je Zdravljici dal melodijo Ustanovitelj inštituta za antropologijo Prvi slovenski metropolit


20.09.2024

27. september - Edvard Kocbek (1904) »pričevalec našega časa«

Prvi slovenski časopisni urednik pred sodiščem Poplave v Ljubljani Začetki Teritorialne obrambe


20.09.2024

26. september - čitalnica v Laškem (1869)

Ustvarjalna moč iz dediščine secesije in simbolizma Kipar, ki je ustvarjal na Koroškem Narodni svet za Štajersko


20.09.2024

25. september - 'Ne Moskva, ne Rim, Ljubljana!' (1936)

Znanstveni preučevalec velemolekul Glasbena folklora Prlekije in Prekmurja Ustvarjalec številnih javnih spomenikov


20.09.2024

24. september - Mihael Hermann, slovenski politik nemškega rodu (1822)

Beli menihi v Stični Polsuh za odrski jezik Pripadnik ravnogorskega četniškega gibanja


20.09.2024

23. september - dve desetletji viadukta Črni kal (2004)

Gasilski vojvoda v Metliki Prva slovenska naravoslovna učbenika za višje razrede gimnazij Zdravljica za olimpijce


18.09.2024

22. september - Marko Zorko (1944) novinar in satirik

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


18.09.2024

21. september - Milan Prosen (1902) pribočnik jugoslovanske kraljice Marije

Volilni uspeh koroških Slovencev Projekti gradbenika in geomehanika Profesor kemije na ljubljanski univerzi


18.09.2024

20. september - Mihajlo Pupin – častni občan Bleda (1921)

Avantgardist novomeške pomladi Partizanska ofenziva v podporo zahodnim zaveznikom Velenje postane mesto *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


18.09.2024

19. september - Tito opozoril, da se v državi poje preveč kruha (Ostrožno,1954)

Desetletja na gledaliških odrih Predanost gozdovom Blaženi Anton Martin Slomšek *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


18.09.2024

18. september - ustanovljena druga slovenska univerza (1975)

Streli na protestnike v Ljubljani Končana poslikava kupole ljubljanske stolnice Prva ženska na Triglavu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


17.09.2024

17. september - Partizanska tiskarna "Slovenija" (1944)

Graški matematik – ljubitelj kamniško-savinjskih gora »Slike iz vsakdanjega življenja«. Upornik in literat *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


16.09.2024

16. september - z vlakom z Dunaja do dežele Kranjske (1846)

Zadnji veliki otomanski vojni pohod Med zadružništvom, politiko in gledališčem Podjetnik in ladjar z Reke – častni meščan Ljubljane *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


08.09.2024

15. september - vrnitev Primorske k matični domovini (1947)

Ruške verske igre Uspehi živinorejskega strokovnjaka Jazz na Bledu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


08.09.2024

14. september - Zoran Rant (1904) vrhunski strokovnjak za procesno tehniko

Spominska plošča na Prešernovi rojstni hiši Pesmi in povesti vaške učiteljice Po avtocesti od Postojne do Razdrtega *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


08.09.2024

13. september - »podjetje za proizvodnjo filmov« (1946)

Narasla dravska voda zaslužna za novi mestni most Novi temelji naše arheologije Z 11-imi leti zborovodja in organist *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


08.09.2024

12. september - Anton Jobst (1894) skladatelj, ki ga je Titov režim najprej izgnal in nato odlikoval

Slovničar prve polovice 18. stoletja Pesnik slovečega imena Začetek konjeniških prireditev v Ljutomeru *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


08.09.2024

11. september - partizanski pevski zbor na turneji po zavezniških bazah (1944)

Baročni slikarski mojster iz Slovenj Gradca »Štajerski pritepenec« – deželni glavar Kranjske Eden od vrhuncev povojnega gledališkega pisanja pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


Stran 2 od 313
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov