Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Franc Pasterk Lenart - Koroški ubežnik iz nemške armade – narodni heroj * Arhitekt, ki je dokončal ljubljansko Mestno hišo * Štiri tisoč predstav igralke s Krasa * Kantata Stara pravda vznemiri politične ideologe
O gradbeniku in kasnejšem arhitektu Gregorju Mačku je znano le to, da je s svojim delom začel kot zidar in pozneje polir pri graditvi ljubljanske stolnice, ko je nova baročna stavba zamenjala prejšnjo romarsko cerkev. V naslednjih treh oziroma štirih desetletjih je po svojih lastnih načrtih prezidal ali sezidal številne cerkve na podeželju; zgledoval se je po že uveljavljenem baročnem slogu. Njegovo prvo znano delo je cerkev na Šmarni gori iz leta 1711, edino njegovo izpričano delo v Ljubljani pa je dokončanje Mestne hiše leta 1718. Vidni dosežki arhitekta Gregorja Mačka so tudi: cerkvi v Šmartinu pri Kranju in v Poljanah nad Škofjo Loko ter samostansko poslopje v Velesovem. Arhitekt Gregor Maček se je rodil leta 1682 v Ljubljani.
Koroški rojak Franc Pasterk Lenart je bil kot državljan tretjemu rajhu priključene Avstrije na začetku vojne mobiliziran v enote nemške armade. Kmalu je dezertiral ter se kot ubežnik iz vrst nacistične oborožene sile pridružil partizanom. Ko je bil v Koprivni ustanovljen 1. koroški bataljon je postal njegov prvi poveljnik. V noči s 3. na 4. april 1943 je bil težje ranjen ob napadu na nemško posadko v Podkraju pri Mežici, nekoliko pozneje je za posledicami ran umrl na kmetiji pri Enciju. Njegovega brata Jurija je nacistično naglo sodišče zaradi sodelovanja v odporniškem gibanju obsodilo na smrt z obglavljenjem. Smrtno obsodbo so izvršili 29. aprila 1943. Franc Pasterk Lenart je bil razglašen za narodnega heroja, po njem pa se je nekoč imenovala tudi osnovna šola v Mežici. Dr. Matjaž Kmecl je zapisal, da je bil » s svojimi dejanji mož globoke odgovornosti do brezštevilnih poprejšnjih in prihodnjih rodov, bil je mož zvestobe, ponosa in junaštva, kakor so bili – po Prušniku – vsi ‘gamsi na plazu’ – preprosti in pošteni branilci svojih bolj ali manj bornih domov, svojega jezika in svojih življenj«. Franc Pasterk Lenart se je rodil pred 110. leti (1912) na Lobniku pri Železni Kapli na Koroškem.
Gledališka igralka Berta Ukmar je končala gospodinjsko šolo in delala kot uradnica. Že pred vojno je bila kot igralka in režiserka aktivna v gledališki dejavnosti. Leta 1945 pa se je – po vrnitvi iz taborišča Auschwitz – popolnoma zapisala gledališču. Nastopila je v prvi predstavi obnovljenega Slovenskega stalnega gledališča v Trstu, sodelovala s tržaškim radiem in režirala v amaterskih društvih, nato je bila deset let v ptujskem gledališču, po zaprtju le-tega pa je odšla v novogoriško. Tam je oblikovala kar dvesto petdeset vlog in igrala v približno štiri tisoč predstavah. *Posnetek Tako je Berta Ukmar s soigralcem Sergejem Ferrarijem zvenela v odlomku iz Satiričnega kabareta Primorskega dramskega gledališča iz leta 1967. Berta Ukmar se je rodil leta 1920 v kraju Kopriva na Krasu.
12. marca 1956 je Akademski pevski zbor Tone Tomšič v počastitev svoje desetletnice v Unionski dvorani v Ljubljani pripravil jubilejni koncert. Ob jubileju je je skladatelj Matija Tomc uglasbil kantato Stara pravda, ki je tedaj doživela praizvedbo. Vrhunski glasbeni dogodek je močno vznemiril tedanjo politiko, predvsem vodilne ideologe, ki so vodstvu zbora očitali, da je po koncertu počastilo skladatelja, sicer katoliškega duhovnika Matijo Tomca. Zaradi partijskih očitkov zboru je ta izgubil dirigenta Radovana Gobca, zasedba pa je kljub desetletju uspešnega povojnega dela skoraj razpadla. Skladatelj Matija Tomc je leta 1947 napisal tudi opero Krst pri Savici, ki je na premierno koncertno izvedbo čakala 45 let.
6259 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Franc Pasterk Lenart - Koroški ubežnik iz nemške armade – narodni heroj * Arhitekt, ki je dokončal ljubljansko Mestno hišo * Štiri tisoč predstav igralke s Krasa * Kantata Stara pravda vznemiri politične ideologe
O gradbeniku in kasnejšem arhitektu Gregorju Mačku je znano le to, da je s svojim delom začel kot zidar in pozneje polir pri graditvi ljubljanske stolnice, ko je nova baročna stavba zamenjala prejšnjo romarsko cerkev. V naslednjih treh oziroma štirih desetletjih je po svojih lastnih načrtih prezidal ali sezidal številne cerkve na podeželju; zgledoval se je po že uveljavljenem baročnem slogu. Njegovo prvo znano delo je cerkev na Šmarni gori iz leta 1711, edino njegovo izpričano delo v Ljubljani pa je dokončanje Mestne hiše leta 1718. Vidni dosežki arhitekta Gregorja Mačka so tudi: cerkvi v Šmartinu pri Kranju in v Poljanah nad Škofjo Loko ter samostansko poslopje v Velesovem. Arhitekt Gregor Maček se je rodil leta 1682 v Ljubljani.
Koroški rojak Franc Pasterk Lenart je bil kot državljan tretjemu rajhu priključene Avstrije na začetku vojne mobiliziran v enote nemške armade. Kmalu je dezertiral ter se kot ubežnik iz vrst nacistične oborožene sile pridružil partizanom. Ko je bil v Koprivni ustanovljen 1. koroški bataljon je postal njegov prvi poveljnik. V noči s 3. na 4. april 1943 je bil težje ranjen ob napadu na nemško posadko v Podkraju pri Mežici, nekoliko pozneje je za posledicami ran umrl na kmetiji pri Enciju. Njegovega brata Jurija je nacistično naglo sodišče zaradi sodelovanja v odporniškem gibanju obsodilo na smrt z obglavljenjem. Smrtno obsodbo so izvršili 29. aprila 1943. Franc Pasterk Lenart je bil razglašen za narodnega heroja, po njem pa se je nekoč imenovala tudi osnovna šola v Mežici. Dr. Matjaž Kmecl je zapisal, da je bil » s svojimi dejanji mož globoke odgovornosti do brezštevilnih poprejšnjih in prihodnjih rodov, bil je mož zvestobe, ponosa in junaštva, kakor so bili – po Prušniku – vsi ‘gamsi na plazu’ – preprosti in pošteni branilci svojih bolj ali manj bornih domov, svojega jezika in svojih življenj«. Franc Pasterk Lenart se je rodil pred 110. leti (1912) na Lobniku pri Železni Kapli na Koroškem.
Gledališka igralka Berta Ukmar je končala gospodinjsko šolo in delala kot uradnica. Že pred vojno je bila kot igralka in režiserka aktivna v gledališki dejavnosti. Leta 1945 pa se je – po vrnitvi iz taborišča Auschwitz – popolnoma zapisala gledališču. Nastopila je v prvi predstavi obnovljenega Slovenskega stalnega gledališča v Trstu, sodelovala s tržaškim radiem in režirala v amaterskih društvih, nato je bila deset let v ptujskem gledališču, po zaprtju le-tega pa je odšla v novogoriško. Tam je oblikovala kar dvesto petdeset vlog in igrala v približno štiri tisoč predstavah. *Posnetek Tako je Berta Ukmar s soigralcem Sergejem Ferrarijem zvenela v odlomku iz Satiričnega kabareta Primorskega dramskega gledališča iz leta 1967. Berta Ukmar se je rodil leta 1920 v kraju Kopriva na Krasu.
12. marca 1956 je Akademski pevski zbor Tone Tomšič v počastitev svoje desetletnice v Unionski dvorani v Ljubljani pripravil jubilejni koncert. Ob jubileju je je skladatelj Matija Tomc uglasbil kantato Stara pravda, ki je tedaj doživela praizvedbo. Vrhunski glasbeni dogodek je močno vznemiril tedanjo politiko, predvsem vodilne ideologe, ki so vodstvu zbora očitali, da je po koncertu počastilo skladatelja, sicer katoliškega duhovnika Matijo Tomca. Zaradi partijskih očitkov zboru je ta izgubil dirigenta Radovana Gobca, zasedba pa je kljub desetletju uspešnega povojnega dela skoraj razpadla. Skladatelj Matija Tomc je leta 1947 napisal tudi opero Krst pri Savici, ki je na premierno koncertno izvedbo čakala 45 let.
Trdnjava na griču je mestu dala ime Slovenska prosvetna zveza na Koroškem Zastava na Aljaževem stolpu
Avtor dela »Slovenska bibliografija" Pisateljeva noč na ljubljanskem kolodvoru Prve srčne zaklopke in spodbujevalnik pri nas
Konservativna trojica staroslovencev Inventarna knjiga po zgledu pariškega Louvra Zadnji dnevi Jugoslovanske armade na Slovenskem
Pisateljeva družbena kritičnost Spremenjena vloga metafor v moderni poeziji Ozemlje Slovenije prvič v zgodovini združeno v enotno cerkveno pokrajino
Med ustanovitelji Dramatičnega društva v Ljubljani Pesnik, kritik in urednik Začetki slovenske lovske organizacije
Prvi muzej na prostem pri nas Arhitektka in plesna pedagoginja Slovenska olimpijska listina
Zapisan koroškemu glasbenemu izročilu Slovenske žrtve v Kraljevu v Srbiji Najhujše bombardiranje Maribora
Prva slovenska socialna pesem Cesarica ukazala popis prebivalstva Novo življenje bogate osebne knjižnice generala in pesnika Rudolfa Maistra
Skrb za umetnoobrtne poklice Pisateljica in popotnica iz Celja Jugoslovanski in avstrijski predsednik odprla most čez Muro
"Prepozno je, veličanstvo." Spodbuda prekmurski književnosti Redno oddajanje slovenske televizije
Trpka usoda goriškega nadškofa in metropolita Narodni dom v Ljubljani Pobudnik sodelovanja manjšin v Avstriji
Pravnik, ki je v Gradcu predaval v slovenščini Marseillski atentat na jugoslovanskega vladarja Arhitekt in slikar
Knjižna dela nabožnega pisca Pravnik in zavzet planinski organizator Najstnik, ki je uporništvu proti nacizmu plačal z življenjem
Igralec s poudarjeno toplo človeško noto Tretji žalostni transport iz Celja Tolarski bankovci iz Velike Britanije, kovanci s Slovaške
Slovenski liberalni prvak Za napredek kmetijskega šolstva Prvi slovenski vzpon na katerega izmed osemtisočakov
Narodni svet Slovencev, Hrvatov in Srbov v Zagrebu Igralka in pesnica Ljubljanski dvojčici, spočeti nekoliko drugače
Obveščevalec in slikar Spodbuda goriški galeriji Partizan ob zahodni meji
Višji vinarski nadzornik za Slovenijo Prvi urednik Slovenskega čebelarja Nasprotja med umetniki in propagandisti
Osrednja osebnost slovenske bibliografije Igralska pot od gledališča do televizije Morija za zidom mariborskih sodnih zaporov
Razprava o numerični teoriji Začetnik radiokarbonskega datiranja pri nas Najstarejše delujoče slovensko društvo v Južni Ameriki
Neveljaven email naslov