Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Franc Pasterk Lenart - Koroški ubežnik iz nemške armade – narodni heroj * Arhitekt, ki je dokončal ljubljansko Mestno hišo * Štiri tisoč predstav igralke s Krasa * Kantata Stara pravda vznemiri politične ideologe
O gradbeniku in kasnejšem arhitektu Gregorju Mačku je znano le to, da je s svojim delom začel kot zidar in pozneje polir pri graditvi ljubljanske stolnice, ko je nova baročna stavba zamenjala prejšnjo romarsko cerkev. V naslednjih treh oziroma štirih desetletjih je po svojih lastnih načrtih prezidal ali sezidal številne cerkve na podeželju; zgledoval se je po že uveljavljenem baročnem slogu. Njegovo prvo znano delo je cerkev na Šmarni gori iz leta 1711, edino njegovo izpričano delo v Ljubljani pa je dokončanje Mestne hiše leta 1718. Vidni dosežki arhitekta Gregorja Mačka so tudi: cerkvi v Šmartinu pri Kranju in v Poljanah nad Škofjo Loko ter samostansko poslopje v Velesovem. Arhitekt Gregor Maček se je rodil leta 1682 v Ljubljani.
Koroški rojak Franc Pasterk Lenart je bil kot državljan tretjemu rajhu priključene Avstrije na začetku vojne mobiliziran v enote nemške armade. Kmalu je dezertiral ter se kot ubežnik iz vrst nacistične oborožene sile pridružil partizanom. Ko je bil v Koprivni ustanovljen 1. koroški bataljon je postal njegov prvi poveljnik. V noči s 3. na 4. april 1943 je bil težje ranjen ob napadu na nemško posadko v Podkraju pri Mežici, nekoliko pozneje je za posledicami ran umrl na kmetiji pri Enciju. Njegovega brata Jurija je nacistično naglo sodišče zaradi sodelovanja v odporniškem gibanju obsodilo na smrt z obglavljenjem. Smrtno obsodbo so izvršili 29. aprila 1943. Franc Pasterk Lenart je bil razglašen za narodnega heroja, po njem pa se je nekoč imenovala tudi osnovna šola v Mežici. Dr. Matjaž Kmecl je zapisal, da je bil » s svojimi dejanji mož globoke odgovornosti do brezštevilnih poprejšnjih in prihodnjih rodov, bil je mož zvestobe, ponosa in junaštva, kakor so bili – po Prušniku – vsi ‘gamsi na plazu’ – preprosti in pošteni branilci svojih bolj ali manj bornih domov, svojega jezika in svojih življenj«. Franc Pasterk Lenart se je rodil pred 110. leti (1912) na Lobniku pri Železni Kapli na Koroškem.
Gledališka igralka Berta Ukmar je končala gospodinjsko šolo in delala kot uradnica. Že pred vojno je bila kot igralka in režiserka aktivna v gledališki dejavnosti. Leta 1945 pa se je – po vrnitvi iz taborišča Auschwitz – popolnoma zapisala gledališču. Nastopila je v prvi predstavi obnovljenega Slovenskega stalnega gledališča v Trstu, sodelovala s tržaškim radiem in režirala v amaterskih društvih, nato je bila deset let v ptujskem gledališču, po zaprtju le-tega pa je odšla v novogoriško. Tam je oblikovala kar dvesto petdeset vlog in igrala v približno štiri tisoč predstavah. *Posnetek Tako je Berta Ukmar s soigralcem Sergejem Ferrarijem zvenela v odlomku iz Satiričnega kabareta Primorskega dramskega gledališča iz leta 1967. Berta Ukmar se je rodil leta 1920 v kraju Kopriva na Krasu.
12. marca 1956 je Akademski pevski zbor Tone Tomšič v počastitev svoje desetletnice v Unionski dvorani v Ljubljani pripravil jubilejni koncert. Ob jubileju je je skladatelj Matija Tomc uglasbil kantato Stara pravda, ki je tedaj doživela praizvedbo. Vrhunski glasbeni dogodek je močno vznemiril tedanjo politiko, predvsem vodilne ideologe, ki so vodstvu zbora očitali, da je po koncertu počastilo skladatelja, sicer katoliškega duhovnika Matijo Tomca. Zaradi partijskih očitkov zboru je ta izgubil dirigenta Radovana Gobca, zasedba pa je kljub desetletju uspešnega povojnega dela skoraj razpadla. Skladatelj Matija Tomc je leta 1947 napisal tudi opero Krst pri Savici, ki je na premierno koncertno izvedbo čakala 45 let.
6259 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Franc Pasterk Lenart - Koroški ubežnik iz nemške armade – narodni heroj * Arhitekt, ki je dokončal ljubljansko Mestno hišo * Štiri tisoč predstav igralke s Krasa * Kantata Stara pravda vznemiri politične ideologe
O gradbeniku in kasnejšem arhitektu Gregorju Mačku je znano le to, da je s svojim delom začel kot zidar in pozneje polir pri graditvi ljubljanske stolnice, ko je nova baročna stavba zamenjala prejšnjo romarsko cerkev. V naslednjih treh oziroma štirih desetletjih je po svojih lastnih načrtih prezidal ali sezidal številne cerkve na podeželju; zgledoval se je po že uveljavljenem baročnem slogu. Njegovo prvo znano delo je cerkev na Šmarni gori iz leta 1711, edino njegovo izpričano delo v Ljubljani pa je dokončanje Mestne hiše leta 1718. Vidni dosežki arhitekta Gregorja Mačka so tudi: cerkvi v Šmartinu pri Kranju in v Poljanah nad Škofjo Loko ter samostansko poslopje v Velesovem. Arhitekt Gregor Maček se je rodil leta 1682 v Ljubljani.
Koroški rojak Franc Pasterk Lenart je bil kot državljan tretjemu rajhu priključene Avstrije na začetku vojne mobiliziran v enote nemške armade. Kmalu je dezertiral ter se kot ubežnik iz vrst nacistične oborožene sile pridružil partizanom. Ko je bil v Koprivni ustanovljen 1. koroški bataljon je postal njegov prvi poveljnik. V noči s 3. na 4. april 1943 je bil težje ranjen ob napadu na nemško posadko v Podkraju pri Mežici, nekoliko pozneje je za posledicami ran umrl na kmetiji pri Enciju. Njegovega brata Jurija je nacistično naglo sodišče zaradi sodelovanja v odporniškem gibanju obsodilo na smrt z obglavljenjem. Smrtno obsodbo so izvršili 29. aprila 1943. Franc Pasterk Lenart je bil razglašen za narodnega heroja, po njem pa se je nekoč imenovala tudi osnovna šola v Mežici. Dr. Matjaž Kmecl je zapisal, da je bil » s svojimi dejanji mož globoke odgovornosti do brezštevilnih poprejšnjih in prihodnjih rodov, bil je mož zvestobe, ponosa in junaštva, kakor so bili – po Prušniku – vsi ‘gamsi na plazu’ – preprosti in pošteni branilci svojih bolj ali manj bornih domov, svojega jezika in svojih življenj«. Franc Pasterk Lenart se je rodil pred 110. leti (1912) na Lobniku pri Železni Kapli na Koroškem.
Gledališka igralka Berta Ukmar je končala gospodinjsko šolo in delala kot uradnica. Že pred vojno je bila kot igralka in režiserka aktivna v gledališki dejavnosti. Leta 1945 pa se je – po vrnitvi iz taborišča Auschwitz – popolnoma zapisala gledališču. Nastopila je v prvi predstavi obnovljenega Slovenskega stalnega gledališča v Trstu, sodelovala s tržaškim radiem in režirala v amaterskih društvih, nato je bila deset let v ptujskem gledališču, po zaprtju le-tega pa je odšla v novogoriško. Tam je oblikovala kar dvesto petdeset vlog in igrala v približno štiri tisoč predstavah. *Posnetek Tako je Berta Ukmar s soigralcem Sergejem Ferrarijem zvenela v odlomku iz Satiričnega kabareta Primorskega dramskega gledališča iz leta 1967. Berta Ukmar se je rodil leta 1920 v kraju Kopriva na Krasu.
12. marca 1956 je Akademski pevski zbor Tone Tomšič v počastitev svoje desetletnice v Unionski dvorani v Ljubljani pripravil jubilejni koncert. Ob jubileju je je skladatelj Matija Tomc uglasbil kantato Stara pravda, ki je tedaj doživela praizvedbo. Vrhunski glasbeni dogodek je močno vznemiril tedanjo politiko, predvsem vodilne ideologe, ki so vodstvu zbora očitali, da je po koncertu počastilo skladatelja, sicer katoliškega duhovnika Matijo Tomca. Zaradi partijskih očitkov zboru je ta izgubil dirigenta Radovana Gobca, zasedba pa je kljub desetletju uspešnega povojnega dela skoraj razpadla. Skladatelj Matija Tomc je leta 1947 napisal tudi opero Krst pri Savici, ki je na premierno koncertno izvedbo čakala 45 let.
Jože Krivec - literatov pot od Haloz do Argentine Dr. Bogo Grafenauer, zgodovinar bogatega znanstvenega opusa Politični konsenz študentov – a le za kratek čas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Saša Šantel, začetnik novejše slovenske grafike Vesna, mesečnik liberalnih dijakov in visokošolcev Elfie Mayerhofer - iz Maribora k filmu in na svetovne glasbene odre *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Začetki delovnopravne zakonodaje pri nas Engelbert Besednjak je za narodnostne in gospodarske pravice manjšine posredoval pri diktatorju Po Mariji Bernetič je poimenovan park v tržaški občini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Hugo Wolf, eden največjih skladateljev romantičnega samospeva Anton Žnideršič, inovator v čebelarstvu Jože Bernik, eden pobudnikov Svetovnega slovenskega kongresa *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Štiri tisoč predstav gledališke igralke Berte Ukmar s Krasa Flavtist in skladatelj Fedja Rupel Denarni zavod Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Vajkard Auersperg - od diplomata v Haagu do izgnanca na Kranjskem “Dalje kot sončni žarki spremlja ljubezen ljudstva Franca Jožefa in Elizabeto!” Alojzij Repič, nestor slovenskih kiparjev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ferdinand Seidl: "Kamniške ali Savinjske Alpe, njih zgradba in njih lice" Katoliški duhovnik Izidor Završnik je po lastni volji umrl namesto sojetnika Streli na demonstrante v Škednju pri Trstu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Oblast s sankcijami zoper kritike Jože Kerenčič, zaradi kmečkega vprašanja v nasprotju s Komunistično partijo Jože Pučnik - disident, ki je za demokratične ideje žrtvoval tudi osebno svobodo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mednarodni praznik žena Ko je italijansko osebno ime postalo obvezno Pijača neke mladosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Grafenauer - častni član Mednarodnega društva za raziskovanje ljudskega pripovedništva Slikar, književnik in alpinist Edo Deržaj Gvido Vesel - ubežnik pred fašizmom razvijal pridelavo sadja
Josip Stritar, ustvarjalec, ki je posegel v vse slovstvene vrste, zvrsti in oblike Ivanka Anžič Klemenčič - prva slovenska poklicna časnikarka Agronom Miran Marušič, zaslužen za strokovni dvig primorskega vinarstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Krško dobilo mestne pravice Jože Grdina in njegova knjigarna v Clevelandu Berta Ambrož na Evroviziji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Josip Jurčič in nove pripovedne oblike v slovenskem slovstvu Josip Sernec - politični voditelj Štajerskih Slovencev ob koncu 19. stoletja Janez Strnad - pisec učbenikov mlade navduševal za fiziko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Angelik Hribar, skladatelj sočnih, živahnih in ljudsko obarvanih del Dramatik Jožef Krajnc o izkoriščanju in sočutju do trpečih 3. marca 1929 se je v Mariboru ohladilo na minus 17,7 stopinje Celzija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Joža Lavrenčič, literat, potisnjen v bedo in pozabo Janez Rohaček - nekoliko zadržan komik in izrazit govorni interpret Arheologinja Vera Kolšek in rimska nekropola v Šempetru pri Celju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kmetovalec – list kmetijske družbe Franjo Perič, od preporodovca do ekonomista Majda Potokar – ena naših najpomembnejših igralk povojnega časa *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janko Premrl Vojko, zgled primorskega upornika proti fašizmu Kaznovan poskus sodelovanja z britansko obveščevalno službo Prvo tekmovanje za pohorsko Zlato lisico *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.* Dunajska razstava Kluba slovenskih umetnikov »Sava« Lidija Osterc in ilustracije za otroke Zadnja ustava Socialistične republike Slovenije
Albin Vilhar, klasični filolog in prevajalec v Beogradu Aleksander Bajt - oblikovalec slovenske ekonomske misli Kurenti prvič množično na ptujskih ulicah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
John Jerič, slovenski publicist in urednik v Združenih državah Viktor Avbelj - od borca za pravico do tožilca v montiranem političnem procesu Stanko Uršič in teorija množic pri pouku matematike *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov