Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Franc Pasterk Lenart - Koroški ubežnik iz nemške armade – narodni heroj * Arhitekt, ki je dokončal ljubljansko Mestno hišo * Štiri tisoč predstav igralke s Krasa * Kantata Stara pravda vznemiri politične ideologe

O gradbeniku in kasnejšem arhitektu Gregorju Mačku je znano le to, da je s svojim delom začel kot zidar in pozneje polir pri graditvi ljubljanske stolnice, ko je nova baročna stavba zamenjala prejšnjo romarsko cerkev. V naslednjih treh oziroma štirih desetletjih je po svojih lastnih načrtih prezidal ali sezidal številne cerkve na podeželju; zgledoval se je po že uveljavljenem baročnem slogu. Njegovo prvo znano delo je cerkev na Šmarni gori iz leta 1711, edino njegovo izpričano delo v Ljubljani pa je dokončanje Mestne hiše leta 1718. Vidni dosežki arhitekta Gregorja Mačka so tudi: cerkvi v Šmartinu pri Kranju in v Poljanah nad Škofjo Loko ter samostansko poslopje v Velesovem. Arhitekt Gregor Maček se je rodil leta 1682 v Ljubljani.

Koroški rojak Franc Pasterk Lenart je bil kot državljan tretjemu rajhu priključene Avstrije na začetku vojne mobiliziran v enote nemške armade. Kmalu je dezertiral ter se kot ubežnik iz vrst nacistične oborožene sile pridružil partizanom. Ko je bil v Koprivni ustanovljen 1. koroški bataljon je postal njegov prvi poveljnik. V noči s 3. na 4. april 1943 je bil težje ranjen ob napadu na nemško posadko v Podkraju pri Mežici, nekoliko pozneje je za posledicami ran umrl na kmetiji pri Enciju. Njegovega brata Jurija je nacistično naglo sodišče zaradi sodelovanja v odporniškem gibanju obsodilo na smrt z obglavljenjem. Smrtno obsodbo so izvršili 29. aprila 1943. Franc Pasterk Lenart je bil razglašen za narodnega heroja, po njem pa se je nekoč imenovala tudi osnovna šola v Mežici. Dr. Matjaž Kmecl je zapisal, da je bil » s svojimi dejanji mož globoke odgovornosti do brezštevilnih poprejšnjih in prihodnjih rodov, bil je mož zvestobe, ponosa in junaštva, kakor so bili – po Prušniku – vsi ‘gamsi na plazu’ – preprosti in pošteni branilci svojih bolj ali manj bornih domov, svojega jezika in svojih življenj«. Franc Pasterk Lenart se je rodil pred 110. leti (1912) na Lobniku pri Železni Kapli na Koroškem.

Gledališka igralka Berta Ukmar je končala gospodinjsko šolo in delala kot uradnica. Že pred vojno je bila kot igralka in režiserka aktivna v gledališki dejavnosti. Leta 1945 pa se je – po vrnitvi iz taborišča Auschwitz – popolnoma zapisala gledališču. Nastopila je v prvi predstavi obnovljenega Slovenskega stalnega gledališča v Trstu, sodelovala s tržaškim radiem in režirala v amaterskih društvih, nato je bila deset let v ptujskem gledališču, po zaprtju le-tega pa je odšla v novogoriško. Tam je oblikovala kar dvesto petdeset vlog in igrala v približno štiri tisoč predstavah. *Posnetek Tako je Berta Ukmar s soigralcem Sergejem Ferrarijem zvenela v odlomku iz Satiričnega kabareta Primorskega dramskega gledališča iz leta 1967. Berta Ukmar se je rodil leta 1920 v kraju Kopriva na Krasu.

12. marca 1956 je Akademski pevski zbor Tone Tomšič v počastitev svoje desetletnice v Unionski dvorani v Ljubljani pripravil jubilejni koncert. Ob jubileju je je skladatelj Matija Tomc uglasbil kantato Stara pravda, ki je tedaj doživela praizvedbo. Vrhunski glasbeni dogodek je močno vznemiril tedanjo politiko, predvsem vodilne ideologe, ki so vodstvu zbora očitali, da je po koncertu počastilo skladatelja, sicer katoliškega duhovnika Matijo Tomca. Zaradi partijskih očitkov zboru je ta izgubil dirigenta Radovana Gobca, zasedba pa je kljub desetletju uspešnega povojnega dela skoraj razpadla. Skladatelj Matija Tomc je leta 1947 napisal tudi opero Krst pri Savici, ki je na premierno koncertno izvedbo čakala 45 let.