Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan 7. april

07.04.2022

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Letalski stotnik Miha Klavora – branilec neba nad Beogradom * Tržiški mecen, ki je gradil železnice * Slovenska zastava nad ljubljansko gostilno * Ameriška administracija prizna slovensko samostojnost

Gradbeni strokovnjak, poslovnež in mecen Viljem Polak je po osnovni šoli v Tržiču ter realki v Ljubljani in Bratislavi na Dunaju in v Zürichu študiral tehniške vede. Leta 1868 je diplomiral na tehniški visoki šoli v Zürichu in se zaposlil pri avstrijskih državnih železnicah. Od leta 1868 do leta 1880 je načrtoval in vodil gradnjo železniških prog v Zgornji Avstriji, na Štajerskem, v hrvaškem Primorju in Dalmaciji. Leta 1875 je bil že stavbeni vodja pri gradnji železnic Split–Knin in Split–Šibenik. Ko je leta 1880 zapustil državno službo, je že kot zasebnik s francosko družbo sodeloval pri graditvi železniške proge Beograd–Niš. Kasneje je vodil gradnjo anatolskih železnic v Mali Aziji in sodeloval pri gradnji 3360 metrov dolgega predora Albis med postajama Thalweil in Zug v Švici. Po vrnitvi v domovino je bil pobudnik gradnje slovenskega dijaškega doma v Ljubljani. Kot zaveden narodnjak, ki je poudarjal svoje slovenstvo je v oporoki svoje premoženje zapustil tržiškim dobrodelnim ustanovam, nekaj manj kot 200 tisoč kron pa Družbi svetega Cirila in Metoda. Gradbeni strokovnjak Viljem Polak se je rodil leta 1843 v Tržiču.

Leta 1848 je bodoči pravnik, politik in pesnik Lovro Toman s somišljeniki v Wolfovi ulici v Ljubljani nad tedanjo gostilno Zlata zvezda prvič izobesil belo-modro-rdečo slovensko zastavo. To je bilo odgovor na nemško zastavo, ki so jo nemški pripadniki Narodne garde obesili na Ljubljanskem gradu. Od leta 1998 je zato 7. april – dan zastave.

Leta 1941 so inženirske enote Dravske divizije iz sestava 7. armade Jugoslovanske kraljeve vojske ob svojem umiku pred prodirajočo nacistično armado razstrelile vse tri tedanje dravske mostove v Mariboru. To se je zgodilo nekaj po 16-ih, ko so vojaki najprej ukazali stanovalcem bližnjih hiš, naj jih zapustijo in še prej odprejo vsa okna. Nemška armada je ob glavnem, danes starem mostu zgradila pontonskega ter do poletja popravila železniškega; ta je tri leta pozneje postal tarča pogostega zavezniškega bombardiranja. Isti dan - 7. aprila 1941 je bil nad krajem Irig pod Fruško goro v Vojvodini sestreljen pilot lovskega letala vojnega letalstva Kraljevine Jugoslavije Miha Klavora. Njegovi starši so se s Primorskega preselili v Maribor, Miha pa je po končani vojaški letalski šoli postal pilot. Sestreljen je bil drugi dan vojne, ko je s svojim letalom Messerschmid 109 E obstreljeval nemške lovce, ki so leteli v spremstvu bombnikov. Sestrelil je dve nemški lovski letali, pozneje pa je sam postal njihova žrtev. Miho Klavoro so pokopali na katoliškem pokopališču v Irigu.

V prizadevanja, da bi administracijo Georgea Busha starejšega prepričali v neizbežnost diplomatskega priznanja Slovenije, so se leta 1991 dejavno vključevali tudi ameriški Slovenci, pa tudi v kongresu so se krepile skupine, ki so podpirale osamosvojitev. Po izteku Brionskega dogovora 8. oktobra 1991 so slovenske ustanove organizirale telefonsko kampanjo: množično so klicali v Belo hišo na posebno številko za beleženje javnega mnenja, samoiniciativno pa so natisnili tudi več kot 10 tisoč dopisnic z zahtevo po takojšnjem priznanju Slovenije. Ameriški predsednik Bush starejši je tako na današnji dan pred 30. leti (1992) slovenskemu predsedniku Kučanu poslal pismo, v katerem ga je obvestil, da je ameriška administracija, ki je bila osamosvojitvenim prizadevanjem sprva zelo nenaklonjena, priznala Republiko Slovenijo kot samostojno in neodvisno državo.


Na današnji dan

6259 epizod

Na današnji dan

6259 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan 7. april

07.04.2022

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Letalski stotnik Miha Klavora – branilec neba nad Beogradom * Tržiški mecen, ki je gradil železnice * Slovenska zastava nad ljubljansko gostilno * Ameriška administracija prizna slovensko samostojnost

Gradbeni strokovnjak, poslovnež in mecen Viljem Polak je po osnovni šoli v Tržiču ter realki v Ljubljani in Bratislavi na Dunaju in v Zürichu študiral tehniške vede. Leta 1868 je diplomiral na tehniški visoki šoli v Zürichu in se zaposlil pri avstrijskih državnih železnicah. Od leta 1868 do leta 1880 je načrtoval in vodil gradnjo železniških prog v Zgornji Avstriji, na Štajerskem, v hrvaškem Primorju in Dalmaciji. Leta 1875 je bil že stavbeni vodja pri gradnji železnic Split–Knin in Split–Šibenik. Ko je leta 1880 zapustil državno službo, je že kot zasebnik s francosko družbo sodeloval pri graditvi železniške proge Beograd–Niš. Kasneje je vodil gradnjo anatolskih železnic v Mali Aziji in sodeloval pri gradnji 3360 metrov dolgega predora Albis med postajama Thalweil in Zug v Švici. Po vrnitvi v domovino je bil pobudnik gradnje slovenskega dijaškega doma v Ljubljani. Kot zaveden narodnjak, ki je poudarjal svoje slovenstvo je v oporoki svoje premoženje zapustil tržiškim dobrodelnim ustanovam, nekaj manj kot 200 tisoč kron pa Družbi svetega Cirila in Metoda. Gradbeni strokovnjak Viljem Polak se je rodil leta 1843 v Tržiču.

Leta 1848 je bodoči pravnik, politik in pesnik Lovro Toman s somišljeniki v Wolfovi ulici v Ljubljani nad tedanjo gostilno Zlata zvezda prvič izobesil belo-modro-rdečo slovensko zastavo. To je bilo odgovor na nemško zastavo, ki so jo nemški pripadniki Narodne garde obesili na Ljubljanskem gradu. Od leta 1998 je zato 7. april – dan zastave.

Leta 1941 so inženirske enote Dravske divizije iz sestava 7. armade Jugoslovanske kraljeve vojske ob svojem umiku pred prodirajočo nacistično armado razstrelile vse tri tedanje dravske mostove v Mariboru. To se je zgodilo nekaj po 16-ih, ko so vojaki najprej ukazali stanovalcem bližnjih hiš, naj jih zapustijo in še prej odprejo vsa okna. Nemška armada je ob glavnem, danes starem mostu zgradila pontonskega ter do poletja popravila železniškega; ta je tri leta pozneje postal tarča pogostega zavezniškega bombardiranja. Isti dan - 7. aprila 1941 je bil nad krajem Irig pod Fruško goro v Vojvodini sestreljen pilot lovskega letala vojnega letalstva Kraljevine Jugoslavije Miha Klavora. Njegovi starši so se s Primorskega preselili v Maribor, Miha pa je po končani vojaški letalski šoli postal pilot. Sestreljen je bil drugi dan vojne, ko je s svojim letalom Messerschmid 109 E obstreljeval nemške lovce, ki so leteli v spremstvu bombnikov. Sestrelil je dve nemški lovski letali, pozneje pa je sam postal njihova žrtev. Miho Klavoro so pokopali na katoliškem pokopališču v Irigu.

V prizadevanja, da bi administracijo Georgea Busha starejšega prepričali v neizbežnost diplomatskega priznanja Slovenije, so se leta 1991 dejavno vključevali tudi ameriški Slovenci, pa tudi v kongresu so se krepile skupine, ki so podpirale osamosvojitev. Po izteku Brionskega dogovora 8. oktobra 1991 so slovenske ustanove organizirale telefonsko kampanjo: množično so klicali v Belo hišo na posebno številko za beleženje javnega mnenja, samoiniciativno pa so natisnili tudi več kot 10 tisoč dopisnic z zahtevo po takojšnjem priznanju Slovenije. Ameriški predsednik Bush starejši je tako na današnji dan pred 30. leti (1992) slovenskemu predsedniku Kučanu poslal pismo, v katerem ga je obvestil, da je ameriška administracija, ki je bila osamosvojitvenim prizadevanjem sprva zelo nenaklonjena, priznala Republiko Slovenijo kot samostojno in neodvisno državo.


02.02.2024

5. februar - Ljudmíl Hauptman (1884) zgodovinar novega kova

Danica Mélihar Lovrečič - naša prva policistka Neplačana, prostovoljna transfuzija krvi v Sloveniji Spomin na smučarja Roka Petroviča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


26.01.2024

4. februar - Slovenska matica (1864) naše najstarejše znanstveno in kulturno društvo

Josip Macarol, slikar, ki mu ni bilo dano izkoristiti svojega daru Bert Sotlar, igralec z zvenečim glasom ter njegovi junaški in komični liki Devet desetletij od prvega mednarodnega tekmovanja v dolini pod Poncami *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


26.01.2024

3. februar - "Kdo rojen prihodnjih bo meni verjel, da v letih nerodnih okrogle sem pel?"

Janez Logar in delo na področju bibliografije Ladislav Lenček - organizator duhovnega in kulturnega življenja Slovencev v Buenos Airesu Polde Bibič, mojster odrske in filmske igre *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


26.01.2024

2. februar - hud mraz, zaledenela Sava in zamude vlakov (1929)

Stane Mihelič - pedagog in čebelar Jelka Vesenjak Hirjan in spoznanja o klopnem meningoencefalitisu »Turistovski klub Skala« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


26.01.2024

1. februar - "Vstajenje Primorske" (1944)

Konrad Stefan in prvi zgodovinski pregled ljubljanskega knjižničarstva Po ugledni baletni plesalki Lidiji Wisiak poimenovana nagrada Pravnik in publicist Vlado Vodopivec - dvakrat izključen iz komunistične organizacije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


29.01.2024

31. januar - Marija Kmet (1891) pisateljica in žensko vprašanje

Blaž Arnič, eden naših najizrazitejših simfoničnih skladateljev Češkoslovaškemu predsedniku častni doktorat ljubljanske univerze Pohod Goriške divizije narodnoosvobodilne vojske v Beneško Slovenijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


26.01.2024

30. januar - Bogo Gorjan (1924) dijak med organizatorji protifašističnega odpora

Ignacij orožen, zgodovinar Celja in lavantinske škofije France Onič, pesnik in urednik kulture Slovenskega poročevalca Boštjan Hladnik - filmski režiser *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


26.01.2024

29. januar - padec letala in požar v Plečnikovi Univerzitetni knjižnici (1944)

Anton Krempl in prvo obsežnejše zgodovinsko delo v slovenskem jeziku Nada Kraigher – pisateljičino srečanja z indijsko kulturo Marko Kosin - prvi veleposlanik samostojne Slovenije v Italiji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


19.01.2024

28. januar - Matija Vertovec (1774) "Preveč merzle, pa tudi preveč vroče dežele vina ne rode"

Marija Brenčič Jelen - življenje zaznamovano s pesništvom Smiljan Rozman in novele iz vsakdanjih okolij Vera Peer - 35 let v Mestnem gledališču ljubljanskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


19.01.2024

27. januar - vdor nemških sil v Cerkno (1944) in opravičilo za zunajsodni umor (2002)

Alojzij Wolf imenovan za ljubljanskega škofa Anton Ažbe in mednarodna slikarska šola v Münchnu Otoplitve političnih odnosov s sosednjo Avstrijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


19.01.2024

26. januar - Marijan Lipovšek (1910) pomembna osebnost naše glasbene ustvarjalnosti

Matija Žegar, prvi znani prevajalec iz nemščine med bukovniki Matija Čop in kulturnopolitični program za novo dobo Miha Nerat, organizator slovenskega učiteljstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


19.01.2024

25. januar - Matija Zemljič (1873) avtor besedila pesmi »Oj Triglav moj dom«

Veliki koroški potres Ivan Trinko, »oče Beneških Slovencev« Prva zimska olimpijada in tekmovalci iz Kraljevine SHS *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


19.01.2024

24. januar - Štefka Bulovec (1901) ustvarjalka slovenske bibliografije

Blaže Kocen, eden začetnikov sodobne geografije in kartografije Marja Borštnik, »prva dama slovenske literarne zgodovine« Jože Gregorc - več kot le zborovodja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


19.01.2024

23. januar - Ivan Macun (1821) in poskus ustanovitve slovanske čitalnice v Gradcu

Jože Plečnik - arhitekt odličnosti Oton Župančič - s »Čašo opojnosti« v literarno zgodovino Stojan Pretnar - strokovnjak za gospodarsko pravo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


19.01.2024

22. januar - Rihard Verderber (1884) olimpijec s sabljo in floretom

Knjižnice 14. in 15. stoletja Franjo Baš, prvi predavatelj muzeologije in spomeniškega varstva Milan Betetto, zdravnik in hokejski navdušenec *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


12.01.2024

21. januar - France Vrbinc (1924) urednik slovenskih oddaj celovškega radia

Od Keleie do Celja Jožef Ignacij Fanton de Brunn in “Bukvice od živinskih bolezni … ” Pavel Turner - svetovljan in mecen *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


12.01.2024

20. januar - Jože Mihelčič (1904) kmet in narodni heroj

Nadvojvoda Janez spodbudil sodobno vinogradništvo Velik krog sodelavcev literarnega mesečnika Dom in svet Dr. France Bučar ostro o razmerah v nekdanji Jugoslaviji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


12.01.2024

19. januar - Štefan Galič (1944) mojster barvnega lesoreza

Dragotin Kette, prezgodaj ustavljeni pesnik Vladimir Levstik - od iredentista do književnika in prevajalca Pestro odrsko popotovanje Majde Skrbinšek *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


12.01.2024

18. januar - Vitomil Zupan (1914) pisatelj s priznanjem za nepokorščino literarni doktrini socialističnega realizma"

Žandarmerija za varnost, mir in red Ivan in Ludvik Bajde - oče in sin – inovatorja v glasbi Anton Verovšek, eden naših prvih poklicnih gledaliških igralcev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


12.01.2024

17. januar - Vasilij Melik (1921) preučevalec zgodovine 19. stoletja

Carlo Marchesetti, raziskovalec flore in zgodovinskih ostalin Društvo Straža in slovenska bogoslužja na Dunaju Tone Bantan in prva strokovna knjiga o kmetijskem strojništvu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


Stran 14 od 313
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov