Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Letalski stotnik Miha Klavora – branilec neba nad Beogradom * Tržiški mecen, ki je gradil železnice * Slovenska zastava nad ljubljansko gostilno * Ameriška administracija prizna slovensko samostojnost
Gradbeni strokovnjak, poslovnež in mecen Viljem Polak je po osnovni šoli v Tržiču ter realki v Ljubljani in Bratislavi na Dunaju in v Zürichu študiral tehniške vede. Leta 1868 je diplomiral na tehniški visoki šoli v Zürichu in se zaposlil pri avstrijskih državnih železnicah. Od leta 1868 do leta 1880 je načrtoval in vodil gradnjo železniških prog v Zgornji Avstriji, na Štajerskem, v hrvaškem Primorju in Dalmaciji. Leta 1875 je bil že stavbeni vodja pri gradnji železnic Split–Knin in Split–Šibenik. Ko je leta 1880 zapustil državno službo, je že kot zasebnik s francosko družbo sodeloval pri graditvi železniške proge Beograd–Niš. Kasneje je vodil gradnjo anatolskih železnic v Mali Aziji in sodeloval pri gradnji 3360 metrov dolgega predora Albis med postajama Thalweil in Zug v Švici. Po vrnitvi v domovino je bil pobudnik gradnje slovenskega dijaškega doma v Ljubljani. Kot zaveden narodnjak, ki je poudarjal svoje slovenstvo je v oporoki svoje premoženje zapustil tržiškim dobrodelnim ustanovam, nekaj manj kot 200 tisoč kron pa Družbi svetega Cirila in Metoda. Gradbeni strokovnjak Viljem Polak se je rodil leta 1843 v Tržiču.
Leta 1848 je bodoči pravnik, politik in pesnik Lovro Toman s somišljeniki v Wolfovi ulici v Ljubljani nad tedanjo gostilno Zlata zvezda prvič izobesil belo-modro-rdečo slovensko zastavo. To je bilo odgovor na nemško zastavo, ki so jo nemški pripadniki Narodne garde obesili na Ljubljanskem gradu. Od leta 1998 je zato 7. april – dan zastave.
Leta 1941 so inženirske enote Dravske divizije iz sestava 7. armade Jugoslovanske kraljeve vojske ob svojem umiku pred prodirajočo nacistično armado razstrelile vse tri tedanje dravske mostove v Mariboru. To se je zgodilo nekaj po 16-ih, ko so vojaki najprej ukazali stanovalcem bližnjih hiš, naj jih zapustijo in še prej odprejo vsa okna. Nemška armada je ob glavnem, danes starem mostu zgradila pontonskega ter do poletja popravila železniškega; ta je tri leta pozneje postal tarča pogostega zavezniškega bombardiranja. Isti dan - 7. aprila 1941 je bil nad krajem Irig pod Fruško goro v Vojvodini sestreljen pilot lovskega letala vojnega letalstva Kraljevine Jugoslavije Miha Klavora. Njegovi starši so se s Primorskega preselili v Maribor, Miha pa je po končani vojaški letalski šoli postal pilot. Sestreljen je bil drugi dan vojne, ko je s svojim letalom Messerschmid 109 E obstreljeval nemške lovce, ki so leteli v spremstvu bombnikov. Sestrelil je dve nemški lovski letali, pozneje pa je sam postal njihova žrtev. Miho Klavoro so pokopali na katoliškem pokopališču v Irigu.
V prizadevanja, da bi administracijo Georgea Busha starejšega prepričali v neizbežnost diplomatskega priznanja Slovenije, so se leta 1991 dejavno vključevali tudi ameriški Slovenci, pa tudi v kongresu so se krepile skupine, ki so podpirale osamosvojitev. Po izteku Brionskega dogovora 8. oktobra 1991 so slovenske ustanove organizirale telefonsko kampanjo: množično so klicali v Belo hišo na posebno številko za beleženje javnega mnenja, samoiniciativno pa so natisnili tudi več kot 10 tisoč dopisnic z zahtevo po takojšnjem priznanju Slovenije. Ameriški predsednik Bush starejši je tako na današnji dan pred 30. leti (1992) slovenskemu predsedniku Kučanu poslal pismo, v katerem ga je obvestil, da je ameriška administracija, ki je bila osamosvojitvenim prizadevanjem sprva zelo nenaklonjena, priznala Republiko Slovenijo kot samostojno in neodvisno državo.
6236 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Letalski stotnik Miha Klavora – branilec neba nad Beogradom * Tržiški mecen, ki je gradil železnice * Slovenska zastava nad ljubljansko gostilno * Ameriška administracija prizna slovensko samostojnost
Gradbeni strokovnjak, poslovnež in mecen Viljem Polak je po osnovni šoli v Tržiču ter realki v Ljubljani in Bratislavi na Dunaju in v Zürichu študiral tehniške vede. Leta 1868 je diplomiral na tehniški visoki šoli v Zürichu in se zaposlil pri avstrijskih državnih železnicah. Od leta 1868 do leta 1880 je načrtoval in vodil gradnjo železniških prog v Zgornji Avstriji, na Štajerskem, v hrvaškem Primorju in Dalmaciji. Leta 1875 je bil že stavbeni vodja pri gradnji železnic Split–Knin in Split–Šibenik. Ko je leta 1880 zapustil državno službo, je že kot zasebnik s francosko družbo sodeloval pri graditvi železniške proge Beograd–Niš. Kasneje je vodil gradnjo anatolskih železnic v Mali Aziji in sodeloval pri gradnji 3360 metrov dolgega predora Albis med postajama Thalweil in Zug v Švici. Po vrnitvi v domovino je bil pobudnik gradnje slovenskega dijaškega doma v Ljubljani. Kot zaveden narodnjak, ki je poudarjal svoje slovenstvo je v oporoki svoje premoženje zapustil tržiškim dobrodelnim ustanovam, nekaj manj kot 200 tisoč kron pa Družbi svetega Cirila in Metoda. Gradbeni strokovnjak Viljem Polak se je rodil leta 1843 v Tržiču.
Leta 1848 je bodoči pravnik, politik in pesnik Lovro Toman s somišljeniki v Wolfovi ulici v Ljubljani nad tedanjo gostilno Zlata zvezda prvič izobesil belo-modro-rdečo slovensko zastavo. To je bilo odgovor na nemško zastavo, ki so jo nemški pripadniki Narodne garde obesili na Ljubljanskem gradu. Od leta 1998 je zato 7. april – dan zastave.
Leta 1941 so inženirske enote Dravske divizije iz sestava 7. armade Jugoslovanske kraljeve vojske ob svojem umiku pred prodirajočo nacistično armado razstrelile vse tri tedanje dravske mostove v Mariboru. To se je zgodilo nekaj po 16-ih, ko so vojaki najprej ukazali stanovalcem bližnjih hiš, naj jih zapustijo in še prej odprejo vsa okna. Nemška armada je ob glavnem, danes starem mostu zgradila pontonskega ter do poletja popravila železniškega; ta je tri leta pozneje postal tarča pogostega zavezniškega bombardiranja. Isti dan - 7. aprila 1941 je bil nad krajem Irig pod Fruško goro v Vojvodini sestreljen pilot lovskega letala vojnega letalstva Kraljevine Jugoslavije Miha Klavora. Njegovi starši so se s Primorskega preselili v Maribor, Miha pa je po končani vojaški letalski šoli postal pilot. Sestreljen je bil drugi dan vojne, ko je s svojim letalom Messerschmid 109 E obstreljeval nemške lovce, ki so leteli v spremstvu bombnikov. Sestrelil je dve nemški lovski letali, pozneje pa je sam postal njihova žrtev. Miho Klavoro so pokopali na katoliškem pokopališču v Irigu.
V prizadevanja, da bi administracijo Georgea Busha starejšega prepričali v neizbežnost diplomatskega priznanja Slovenije, so se leta 1991 dejavno vključevali tudi ameriški Slovenci, pa tudi v kongresu so se krepile skupine, ki so podpirale osamosvojitev. Po izteku Brionskega dogovora 8. oktobra 1991 so slovenske ustanove organizirale telefonsko kampanjo: množično so klicali v Belo hišo na posebno številko za beleženje javnega mnenja, samoiniciativno pa so natisnili tudi več kot 10 tisoč dopisnic z zahtevo po takojšnjem priznanju Slovenije. Ameriški predsednik Bush starejši je tako na današnji dan pred 30. leti (1992) slovenskemu predsedniku Kučanu poslal pismo, v katerem ga je obvestil, da je ameriška administracija, ki je bila osamosvojitvenim prizadevanjem sprva zelo nenaklonjena, priznala Republiko Slovenijo kot samostojno in neodvisno državo.
Grof Jožef Emanuel Barbo – Waxsenstein, plemič, ki se je opredelil za slovenstvo Karel Širok, literat, konzularni uslužbenec in obveščevalec France Slana, nadaljevalec slovenskega slikarskega izročila *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Maks Obersnel - ustanovitelj Splošne posojilnice v Trstu France Klopčič - zapornik v Jugoslaviji in v Sovjetski zvezi Lajči Pandur - krajinarjeva panonska motivika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljansko dramatično društvo Pomen socialnih korenin zgodovinskih tokov Uničen in ponovno postavljen spomenik partizanski zmagi na Koroškem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Orkester Slovenske filharmonije Igralski posluh za krhke odrske podobe Odstop slovenskega nadškofa v Gorici *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Ksaver Križman - mojster izdelave orgel Zdravnik Viljem Kovač - ustanovitelj otroške bolnišnice v Ljubljani Kristina Brenk in prigode Pike Nogavičke "Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Kratek navòd v številčenju« in »Kratko številoslovje« Eden pionirjev slovenske radijske tehnike Literat za vse generacije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Šentpavelski benediktinci podelijo posesti v bližini Maribora Kazni za starše, ki otrok niso pošiljali v šolo Slovenska krščanskosocialna zveza za Koroško *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eno osrednjih imen povojne slovenske arhitekture Režiser radijskih iger Eden prvih večjih napadov na italijanske okupacijske sile *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Konservativna trojica staroslovencev Za Ljutomerom in Žalcem – tretji slovenski tabor v Šempasu Inventarna knjiga ‒ najpomembnejši galerijski dokument *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kipar – odličen portretist Violončelist in glasbeni pedagog iz Brna Od ilegalnega pevca do igralca *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Urednik Slovenskega biografskega leksikona Vizionar prostorskega razvoja Murske Sobote Dunajsko opozorilo na položaj manjšin *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ptujski strokovnjak za rimsko obdobje »Goriški slavček« – naš največji lirik med Jenkom in moderno Ena najuspešnejših slovenskih jadralnih letalk *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Ilirija oživljena« Zapisan koroškemu ljudskemu glasbenemu izročilu »Klub koroških Slovencev«. *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi popis prebivalstva po spolu, starosti in stanu Pisec romana o bojih za severno mejo Geologove raziskave slovenskega prostora *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kdo velja za začetnika slovenske arheologije? Svetovna popotnica in pisateljica iz Celja Botanik v raziskavah travinja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Arhitekt povojnega funkcionalizma. Raziskovalec knjižnega jezika Slovenija stopila v obdobje televizije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljana dobi Narodni dom Matematični pedagog širokega slovesa Prvi urednik koroškega »Slovenskega vestnika«
Lutrov »Mali katekizem« za Slovence med Muro in Rabo Študij prava v Ljubljani Goričko postane območje zavarovane narave *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi politik, ki je v kranjskem deželnem zboru govoril samo slovensko Utemeljitelj moderne kirurgije Naš vodilni strokovnjak za zgodovino prometa *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljana dobi Državno žensko učiteljišče Začetnica medicinske mikrobiologije v Sloveniji V stari nemški rajh napotili drugi transport ukradenih otrok *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov