Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Mokronožan postal prvi slovenski župan Maribora * Slovenci v biografskem leksikoni avstrijskega cesarstva * Pionir naše pedagoške sociologije * Italijanski okupatorji prevzeli ključe od mesta Ljubljana
Bibliograf, leksikograf in pisatelj Konstantin Wurzbach je po študiju prava v Gradcu leta 1843 v Lvovu doktoriral iz filozofije. Kot arhivar in bibliotekar knjižnice v notranjem ministrstvu na Dunaju je med drugim zasnoval in objavil prvi “Biografski leksikon avstrijskega cesarstva” v šestdesetih zvezkih, ki so izšli v letih od 1855 do 1891. V njih je bilo tudi približno dva tisoč biografij oseb iz Koroške, Kranjske, Primorske in slovenske Štajerske, med temi kakih 150 Slovencev in za Slovenijo pomembnih ljudi. Zbiral je tudi slovenske ljudske pesmi, pregovore in aforizme ter jih primerjal s poljskimi, ukrajinskimi, litovskimi in srbskimi. Njegova odprtost do slovanstva je izvirala iz mladostnega znanja slovenščine; mati je bila iz ljubljanske obrtniške družine, oče Maksimilijan pa odvetnik v Ljubljani, nemški pesnik in urednik časopisa Laibacher Wochenblattt ter prijatelj pesnika Prešerna. Konstantin Wurzbach se je rodil leta 1818 v Ljubljani.
Leta 1881 se je v Mokronogu rodil pedagog in politik Viktor Grčar. Med prvo svetovno vojno je bil v ruskem ujetništvu, nato pa prostovoljec na solunski fronti. Po vojni se je preselil v Maribor in postal šolski upravitelj. Po prvih občinskih volitvah, ki so bile razpisane 26. aprila 1921 je bil kot socialist eden od štirih kandidatov za župana. Na županskih volitvah 13. junija 1921 je v navezi med socialnimi demokrati, komunisti in ob pomoči katoliške SLS postal prvi slovenski župan Maribora. Slovesna zaprisega je bila 25. julija 1921. Viktor Grčar je vplival zlasti na preusmeritev mariborske industrije, na komunalni razvoj mesta in utrditev kulturnih ustanov. Leta 1941 so ga nacisti izgnali v Srbijo. V Čačku je leto kasneje tudi umrl. V Mariboru so leta 1952 po njem poimenovali ulico.
Franjo Žgeč je bil pionir pedagoške sociologije pri nas. V svojih spisih je s pedagoškim in sociološkim posluhom odkrival in analiziral vzroke in posledice bede osnovnošolskih otrok in bil oster kritik krivic, ki jih je v njegovem času doživljala šolska mladina. Študij slavistike, francoščine in pedagogike je na filozofski fakulteti v Ljubljani leta 1923 končal z doktoratom iz pedagogike ter za disertacijo z naslovom “Problemi vzgoje najširših plasti našega naroda” prejel odlikovanje reda svetega Save. Delo je vzbudilo velik odmev ne le v pedagoški teoriji in praksi, pač pa tudi v politični, socialni in kulturni javnosti. Izpopolnjeval se je na Sorboni v Parizu in inštitutu Jeana Jacquesa Rousseauja v Ženevi. Leta 1921 je bil v Ljubljani med ustanovitelji in več let predsednik Akademskega socialno pedagoškega krožka ter idejni vodja programa Pedagoške centrale v Mariboru. Od leta 1924 je poučeval na osnovni šoli na Prevaljah, na moškem in ženskem učiteljišču v Mariboru ter gimnazijah na Ptuju in v Celju, leta 1951 pa je bil zaradi hude bolezni upokojen. Franjo Žgeč se je rodil leta 1906 na Prevaljah.
11. aprila 1941 popoldne je v Ljubljano prispel posebej sestavljeni odred italijanske fašistične vojske, ki je na gradu izobesil zastavo. Pred cerkvijo na Viču je Italijane pozdravil župan dr. Juro Adlešič in jim izročil ključe mesta. Po kratkotrajni vojaški upravi, med katero so z razglasi predpisovali policijsko uro in pozivali prebivalstvo k izročitvi orožja in streliva, so italijanski okupatorji v Ljubljanski pokrajini uvedli civilno upravo. 3. maja so Pokrajino priključili h Kraljevini Italiji in v mestu nastanili močno vojaško posadko. Istega dne, torej 11. aprila 1941, so nemška letala bombardirala oddajnik Radia Ljubljana v Domžalah, samo radijsko postajo pa so zasedli Italijani.
6259 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Mokronožan postal prvi slovenski župan Maribora * Slovenci v biografskem leksikoni avstrijskega cesarstva * Pionir naše pedagoške sociologije * Italijanski okupatorji prevzeli ključe od mesta Ljubljana
Bibliograf, leksikograf in pisatelj Konstantin Wurzbach je po študiju prava v Gradcu leta 1843 v Lvovu doktoriral iz filozofije. Kot arhivar in bibliotekar knjižnice v notranjem ministrstvu na Dunaju je med drugim zasnoval in objavil prvi “Biografski leksikon avstrijskega cesarstva” v šestdesetih zvezkih, ki so izšli v letih od 1855 do 1891. V njih je bilo tudi približno dva tisoč biografij oseb iz Koroške, Kranjske, Primorske in slovenske Štajerske, med temi kakih 150 Slovencev in za Slovenijo pomembnih ljudi. Zbiral je tudi slovenske ljudske pesmi, pregovore in aforizme ter jih primerjal s poljskimi, ukrajinskimi, litovskimi in srbskimi. Njegova odprtost do slovanstva je izvirala iz mladostnega znanja slovenščine; mati je bila iz ljubljanske obrtniške družine, oče Maksimilijan pa odvetnik v Ljubljani, nemški pesnik in urednik časopisa Laibacher Wochenblattt ter prijatelj pesnika Prešerna. Konstantin Wurzbach se je rodil leta 1818 v Ljubljani.
Leta 1881 se je v Mokronogu rodil pedagog in politik Viktor Grčar. Med prvo svetovno vojno je bil v ruskem ujetništvu, nato pa prostovoljec na solunski fronti. Po vojni se je preselil v Maribor in postal šolski upravitelj. Po prvih občinskih volitvah, ki so bile razpisane 26. aprila 1921 je bil kot socialist eden od štirih kandidatov za župana. Na županskih volitvah 13. junija 1921 je v navezi med socialnimi demokrati, komunisti in ob pomoči katoliške SLS postal prvi slovenski župan Maribora. Slovesna zaprisega je bila 25. julija 1921. Viktor Grčar je vplival zlasti na preusmeritev mariborske industrije, na komunalni razvoj mesta in utrditev kulturnih ustanov. Leta 1941 so ga nacisti izgnali v Srbijo. V Čačku je leto kasneje tudi umrl. V Mariboru so leta 1952 po njem poimenovali ulico.
Franjo Žgeč je bil pionir pedagoške sociologije pri nas. V svojih spisih je s pedagoškim in sociološkim posluhom odkrival in analiziral vzroke in posledice bede osnovnošolskih otrok in bil oster kritik krivic, ki jih je v njegovem času doživljala šolska mladina. Študij slavistike, francoščine in pedagogike je na filozofski fakulteti v Ljubljani leta 1923 končal z doktoratom iz pedagogike ter za disertacijo z naslovom “Problemi vzgoje najširših plasti našega naroda” prejel odlikovanje reda svetega Save. Delo je vzbudilo velik odmev ne le v pedagoški teoriji in praksi, pač pa tudi v politični, socialni in kulturni javnosti. Izpopolnjeval se je na Sorboni v Parizu in inštitutu Jeana Jacquesa Rousseauja v Ženevi. Leta 1921 je bil v Ljubljani med ustanovitelji in več let predsednik Akademskega socialno pedagoškega krožka ter idejni vodja programa Pedagoške centrale v Mariboru. Od leta 1924 je poučeval na osnovni šoli na Prevaljah, na moškem in ženskem učiteljišču v Mariboru ter gimnazijah na Ptuju in v Celju, leta 1951 pa je bil zaradi hude bolezni upokojen. Franjo Žgeč se je rodil leta 1906 na Prevaljah.
11. aprila 1941 popoldne je v Ljubljano prispel posebej sestavljeni odred italijanske fašistične vojske, ki je na gradu izobesil zastavo. Pred cerkvijo na Viču je Italijane pozdravil župan dr. Juro Adlešič in jim izročil ključe mesta. Po kratkotrajni vojaški upravi, med katero so z razglasi predpisovali policijsko uro in pozivali prebivalstvo k izročitvi orožja in streliva, so italijanski okupatorji v Ljubljanski pokrajini uvedli civilno upravo. 3. maja so Pokrajino priključili h Kraljevini Italiji in v mestu nastanili močno vojaško posadko. Istega dne, torej 11. aprila 1941, so nemška letala bombardirala oddajnik Radia Ljubljana v Domžalah, samo radijsko postajo pa so zasedli Italijani.
Nadvojvoda Ferdinand drugi nastopi zoper reformacijo Anton Kosi, učitelj in mladinski pisatelj Vida Lasič - študentka vzdrževala ilegalno radijsko postajo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Žižek, strokovnjak za statistiko Zima Vrščaj Holly, urednica revij za otroke, ženske in izseljence Prva partizanska igralska skupina na Primorskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Svetopisemske zgodbe v prekmurskem knjižnem jeziku Celovški Slovenec – časopis, ki je izhajal dve leti Zlatan Vauda - od izgnanca do skladatelja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pavla Lovše - prva slovenska koncertna pevka in pedagoginja Minca Rabič in začetki tekmovalnega smučanja na Gorenjskem Boris Pipan - projektant mostov in hidroelektrarn *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Radoslav Razlag - prvi deželni glavar Kranjske slovenskega rodu Rihard Jakopič, osrednja osebnost med umetniki svojega časa Bara Remec - likovna ustvarjalka v mestu pod vrhovi Andov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Žmavc, knjižničar univerzitetne knjižnice v Pragi Marica Ogrinec - pevka ljubljanskega opernega zbora Dr. Drago Klemenčič- prvi urednik verskega programa TV SLO *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Karl Ghega - projektant prve železnice čez slovensko ozemlje Ljubljanski kongres Svete alianse Minka Skaberne - neutrudno delo za slepe in slabovidne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Anton Dolničar - eden ustanoviteljev prve slovenske javne knjižnice Anton Hajdrih in »Buči morje adrijansko ….« Dražgoška bitka *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ameriški predsednik Woodrow Wilson in Slovenci Ciril Cvetko - dirigent, skladatelj in pedagog Poslednji boj Pohorskega bataljona *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Schwab, zobozdravnik, skladatelj in pevovodja Preporodovci za neodvisno in svobodno državo Prvi od 29 letalskih napadov na Maribor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Gašpar Mašek, vodja zbora orkestra filharmonične družbe v Ljubljani Miha Maleš - slikarski duh barvnega realizma in intimizma Anton Bitenc, zadnji Plečnikov asistent *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fran Serafin Vilhar - začetnik novoromantičnih slogovnih smeri v glasbi pri nas Rado Pregarc - vsestranski gledališki ustvarjalec Ljubljana dobi Splošno žensko društvo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Lublanske novice – prvi slovenski časopis Antonija Štupca - učiteljica in narodna buditeljica Žrtve »pohorske afere« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janja Miklavčič - za enako učiteljsko delo enako plačilo Božidar Race in enotno računovodstvo v gospodarstvu Verigarji – naša poštna znamka *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Tajno štetje prebivalstva v Julijski krajini »Slovenka« – tržaški list slovenskih žena Dr. Janez Stanonik in zasluge za razvoj anglistike in germanistike pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Veseli koledniki« Najstarejše znano prekmursko pisno besedilo Fran Krapeš in prva kavarna s slovenskim napisom na Kongresnem trgu v Ljubljani *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Friderik Irenej Baraga - molitvenik in slovnica za indijanski plemeni Lovrenc Košir in zamisel o poštni znamki Slava Kristan Lunaček, zdravnica z otroci v kolonije na morje in v hribe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mihale Stroj - bidermajerski portretist Franc Jeza - vizionar slovenske državnosti Kulturno društvo Člen 7 na avstrijskem Štajerskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fanči Bernik, atletinja in svetovna prvakinja v skoraj pozabljenem športu Pohod 14. divizije na Štajersko Ustanovitev Slovenske filharmonije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov